Tokrat smo se planinci Planinskega društva Vrhnika – planinska skupina Veseli Triglavci odpravili na pohod po manj znanem predelu naše Slovenije.

Podali smo se po treh izrazitih vrhovih, kjer poteka tudi Evropska peš pot: Ahac, Srenji vrh in Kozlek, ki se vzpenjajo nad dolino reke Reke vzhodno od Ilirske Bistrice.

Izhodišče našega pohoda so bile Črne njive (610 m) nad Ilirsko Bistrico, od koder smo se podali na Ahac (799 m), kjer je bila nekoč utrjena naselbina zgrajena že v železni dobi. Na Ahacu se nahajajo ruševine obrambnega stolpa in romarske cerkvice.

Pot nas je naprej vodila po slikovitem borovem gozdu čez Goli vrh (859 m) in naprej do Srednjega vrha (923 m), iz katerega se razprostira lep razgled proti severu na Volovjo reber, na jugu Risnjak, Učko in Cres, na zahodu pa na naš Slavnik in Vremščico.

Pod nami se nahajajo po dolini reke Reke vasice Vrbovo, Vrbica Trpčane Podgraje, in Kuteževo.

Po krajšem počitku smo se povzpeli na Kozlek (997 m), kjer je bil cilj našega pohoda.

Na Kozleku se nahaja planinsko zavetišče, katerega upravlja Planinsko društvo Snežnik z Ilirske Bistrice, kjer nas je oskrbnik Marjan prijazno pogostil z dobrim čajem in fraklnom domače slivovke. Pri koči smo imeli tudi daljši počitek in malico nato pa nam je oskrbnik Marjan razkazal bližnjo in daljno okolico.

Sonce  je razkadilo meglice in mi smo jo mahnili proti dolini do vasi Trpčane in naprej do vasi Vrbica na Kmetijo Štemberger, kjer se ukvarjajo z sirarstvom in vzrejo drobnice.

Na kmetiji smo preizkusili izdelke iz kozjega mleka: kozji sir, razne skute, sirni namaz z dodatkom črnih oliv, namaz z čemažem, no nekaj smo kupili tudi za domov.

Za zaključek smo se ustavili še v Narinu na kmetiji Petrovi, kjer  v preurejenem kamnitem hlevu obratuje črna kuhinja z odprtim ognjiščem in kmečko pečjo, kjer postrežejo svoje goste.

Gospa Majda nam je pripravila odličen golaž z belo in rumeno polento, ter domačim kruhom in teranom, za sladico pa še domači štruklji.

Presenetila nas je tudi oblečena v tradicionalno  nošo in v njihovem narečju prikazano življenje in delo nekoč na kmetiji.

No vsega lepega je enkrat konec in počasi smo se poslovili od prijaznih gostiteljev, ter se odpravili proti domu.

Za konec naj omenim, da je to izlet primeren vsem pohodnikom, ki si želijo lahke in prijetne in ne preveč utrudljive hoje, z lepimi razglednimi točkami ter prečudovito naravo.

Vabimo vse, ki želijo uživati z nami v lepotah naših hribov in kulinariki naših kmetij, da se nam pridružijo na naših pohodih.

Na Vrhniki, 25. april 2010