V prekrasnem jasnem sončnem jutru smo se odpeljali mimo Kamnika, čez prelaz Črnivec do Gornjega Grada (431 m), kjer je biol izhodišče našega pohoda.

Nad nami modro nebo brez oblačka in pot po kateri smo se začeli vzpenjati  nas je vodila mimo Svetega Florijana (743 m) do Šentprimožnika, kjer smo uzrli Raduho v vsej zimski lepoti. Vse višje, ko smo se dvigali več je bilo snega, a nam ni delal težav saj je bila pot uhojena in pomrznjena.

Počasi smo primahali iz gozda in pred nami se je odprla nebeška modrina, snežna belina ter Hrib Špic (1499 m), ki se vzpenja nad kočo na Menini planini.

S Špica se nam je odprl prekrasen pogled na vrhove Kamniško Savinjskih Alp, grebena Olševe, Raduhe, Pece in naprej na Pohorje. Po treh urah hoje smo prispeli do koče na Menini planini, kjer nas je pričakalo toplo sonce in daljši počitek.

Zimska plaža z sončenjem in okrepčilom ter zabavo na snegu sta nam dala nove volje in moči za pot naprej.

Po trdem snegu smo se odpravili naprej do najvišjega vrha Menine planine Vivodnika (1508 m), kjer stoji razgledni stolp se je odpiral pogled do Nanosa Snežnika,Triglava, Kuma, Pohorja in celo naša Planina se vidi z njega.

Po krajšem razgledovanju smo se začeli spuščati na južno stran Menine planine v Tuhinjsko dolino.

Tu smo že začutili moč sonca, saj smo se vsak peti korak pogreznili do zadnje plati. Vse nižje ko smo se spuščali južnejši je bil sneg, tako, da smo morali hoditi po ozki gazi, da se nam ni udiralo.

Počasi smo prispeli do vasi Golice (654 m) in naprej do Vasi Zgornji Tuhinj (580 m), kjer smo zaključili naš pohod in se zadovoljni odpravili proti domu.

Tak prekrasen dan kot smo ga mi preživeli na Menini planini in ki se lahko zgodi samo enkrat v letu bi privoščil vsem in jih vabim, da se nam pridružijo na naslednjih pohodih. Utrinke z našega potepanja pa si lahko ogledate na spletni strani Planinske društva Vrhnika – planinska skupina Veseli triglavci.

Tekst in foto:   Simon Zalar