Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
 
     Zgodovina
     Izleti
     Galerija
     Aktualno
 
 

Zgodovina Triglavk

Začetki pohodov ženske ekipe " Triglavk " segajo v leto 91. Takrat se nas je 17 žensk zbralo in odločilo, da se tudi me podamo na pešpot od Vrhnike do Triglava. Pobudnik in organizator tega je bil Lenaršič Franc, imenovani " Lenč ".

Kljub ne najboljšim takratnim vojnim razmeram, smo se dogovorili, da se na pot odpravimo 23. Julija ob 7 uri zjutraj. Prav zaradi takratnih vojnih razmer smo morali spremeniti prvotno traso, mišljeno mimo vojašnice na Stari Vrhniki, na pot skozi Star Maln v Zaplano in od tod dalje po dogovorjeni poti.

Celotno traso je pripravil Lenč in jo tudi napisal ter dal vsaki udeleženki že veliko pred pohodom. Ne samo da je traso napisal, sam jo je tudi v celoti prej prehodil tako, da ni bil nikoli v dilemi, kam mora iti. Vse je pripravil do potankosti.

Tako tudi spremstvo, ki nas je čakalo na točno določenih dogovorjenih mestih. V spremstvu sta bila prvo leto Martin in Metod, ki sta svoje delo zelo dobro opravila in nam pripravljala odlične kuhane obroke, prav tako pa sta nam postregla tudi s hladno pijačo zelo pogosto.

Tako smo že na prvem pohodu spoznale marsikaj. Predvsem našo prelepo domovino Slovenijo, ki jo sicer z avtom nikakor ne moreš tako doživeti, kot jo lahko na pešpoti. K temu je veliko dodal tudi Lenč, ki je za gore dobesedno živel. S svojim znanjem o gorah, poteh in tudi o rastlinstvu v visokogorju je navdušil marsikoga, da je zašel hoditi v hribe. Znal je hoditi , se ustaviti in opazovati naravo ter vse, kar se je v njej dogajalo. Pokazal nam je marsikatero zdravilno rastlino in za večino njih je vedel tudi, za kaj je koristna. Da smo znale pravilno hoditi je poskrbel tudi Ilčk, ki je ponavadi hodil prvi in nam tako dajal tempo, ki je za celodnevno hojo pač poseben. Tempo je moral biti tak, da smo lahko na dan prehodile 8 do 10 ur. Seveda smo se vmes večkrat ustavile, ogledovale novo pokrajino ter vmes slišale marsikateri vic, s katerim je znal Lenč popestriti dan.

Tudi same smo poskrbele, da je bila naša kondicija primerna za veliko ur hoje na dan in v glavnem s tem ni bilo težav. Razen nekaj žuljev, ki so bili prisotni na vseh pohodih, ni bilo večjih poškodb. Žulje je znal Lenč prav posebno pozdraviti in to zelo hitro. Skozi žulj je potegnil šivanko s sukancem, tako da je tekočina iz žulja odtekala na obeh straneh ob sukancu. Potem je nit zavezal in stvar je bila zaključena, morda samo še malo posprejal z antibiotikom. Nismo mogle verjet učinku tega. Prav vsak žulj se je v dveh do treh dneh posušil. Naslednja leta je to njegovo delo prevzela Mateja, zato smo jo vse klicale "dohtarca" in je to tudi ostala vsa leta naših pohodov.

Žal nas je Lenč leta 93, malo pred tretjim pohodom nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil. Zato smo se morali v mesecu dni popolnoma na novo organizirati. Šele tedaj smo videle, kaj vse je pripravljal in koliko stvari me še nismo vedele.

Prosile smo Jožeta Šušteršiča, da bi on prevzel nasledništvo Lenča. Vedele smo, da tudi Jože zelo veliko hodi v hribe in da nam lahko pomaga pri naših odpravah. Privolil je in tretji pohod smo opravili točno po napisani trasi, katero si je Lenč zamislil . V letu 94 smo organizirali jubilejni 20. Pohod na Triglav in poimenovali smo ga "jubilejni Lenčev pohod". Lenč je bil namreč prvi, ki je skupaj s tudi že pokojnim Stanetom Urhom in pa Petkovšek Jakatom prvič prehodil peš od Vrhnike do Triglava. Ta jubilejni pohod je uspel brez vsake poškodbe, kar je pri hoji v hribe ena najvažnejših stvari. Ker pa smo ženske pot od Vrhnike do Triglava prehodile že štirikrat, smo se leta 95 odločile, da začnemo delati transverzalo. Tako smo v štirih etapah po pet dni prišle od Pohorja pa v letošnjem letu do Idrije.

Vmes smo leta 99 zopet organizirali jubilejni pohod, tedaj že 25 za vse pohodne skupine Triglavcev.

V vseh teh letih nas je hodilo skupno 52 žensk, kako pa smo to opravljale po letih pa je razvidno iz spodnje tabele. Samo tri od teh hodijo s skupino že vsa leta.

Na posameznem pohodu nas je hodilo največ 26 in najmanj 16, kar je za organizacijo pohoda tudi najprimerneje.

Leto pohoda
Datum pohoda
Št. pohodnic
Trasa pohoda
1991
23.7. - 27.7.
21
Vrhnika - Triglav
1992
21.7. - 25.7.
24
Vrhnika - Triglav
1993
27.7. - 31.7.
25
Vrhnika - Triglav
1994
20.7. - 24.7.
26
Vrhnika - Triglav
1995
25.7. - 29.7.
26
Maribor - Solčava
1996
23.7. - 29.7.
23
Solčava - Jezersko
1997
29.7. - 2.8.
19
Jezersko - Golica
1998
28.7. - 1.8.
19
Golica - Krn
1999
20.7. - 24.7.
22
Vrhnika - Triglav
2000
25.7. - 29.7.
16
Krn - Idrija

Besedilo je povzeto po brošuri, ki je bila izdana leta 2000 ob 40 letnici društva.

   
   
 
 
14.08.2015
Triglavke letos osvojile Prisojnik in Jalovec

Skupina dvanajstih  Triglavk – Lenčevih punčk,  s  spremljevalcem in vodniki,  smo nadaljevali pot po Slovenski planinski poti – transverzali. Predlani smo končali pot do Mojstrane. Lani smo bili na jubilejnem Lenčevem pohodu  »z Vrhnike na Triglav«. Letos smo nadaljevali po načrtovani poti po Slovenski planinski poti od Aljaževega doma v Vratih preko Kriških podov, pod Razorjem, Vršiča, Jalovca, izvira Soče, Prehodavcev in doline Sedmerih jezer do Vogarja.

Lani smo osvojili simbol Slovenstva - Triglav. Letos pa Jalovec (2648 m) kralja naših gora, ki je v grbu Planinske zveze Slovenije. Poleg njiju smo osvojile še Prisojnik (2547 m).

Za ta del poti smo potrebovali pet dni od torka, 21. julija do sobote, 25. julija 2015. V soboto, 11. julija, smo kot priprava na letošnji pohod, osvojili še Prisojnik, ki je tudi obvezna točka transverzale.

V torek, 21. julija, ob šesti uri zjutraj, smo se že po običaju zbrali pred Osnovno šolo Ivan Cankar. Prtljago smo naložili v spremljevalni kombi, kjer je bila tudi hrana in pijača. Voznik te prtljage je bil požrtvovalni Marjan. Zapeljali smo se v dolino Vrata, kjer sta tiste dni letovala naša dolgoletna oskrbnika koče na Planini Ema in Mirko Goričan. Še pred vzponom čez Sovatno sta nas pogostila s sladkimi dobrotami , čajem in kavo. Vzpon čez Sovatno je bil naporen, predvsem zaradi sonca. Ko smo dosegli Dovška Vrata (2180 m) so nam oblaki naredili senco, da smo lahko ob pogledu na Kriške pode s Pogačnikovim domom uživali ob lepotah gora.

Tudi drugi dan je bil topel. Že ob jutranjem vzponu na Sedlo Planja (2349 m) smo se dodobra ogreli. Razor nam bo ostal v spominu kot velikan Julijskih Alp, ki ga od vsepovsod obdajajo strme stene. Še dobro, da je bil spust v zahodni steni do studenca Mlinarice v senci, saj se je delal vroč dan. Hoja po zložni poti od Mlinarice do Kranjske planine pod Prisojnikom je bila naporna. Popestril nam jo je gorski ali rdeči apolon (Parnassius apollo), ki je eden izmed najbolj prepoznavnih, a žal tudi najbolj ogroženih dnevnih metuljev v Sloveniji. Pri nas ga lahko opazujemo le še v Julijskih Alpah in na robu Trnovskega gozda. Komisija za varstvo gorske narave poziva obiskovalce gora, da tega prelestnega metulja fotografiramo in opišemo kraj, kjer se nahaja. Roman je vse to opravil v stilu veščega foto reporterja. Od Gladkega roba do Erjavčeve koče, kjer smo drugič prenočili, nas je močil dež. Pri koči sta nas Marjan in Irena pogostila z okusnim pasuljem.

Tretji dan smo začeli že v ranem jutru. Na poti z Vršiča do Koče pod Špičkom smo ob prekrasnem cvetju opazili več primerkov metulja apolon. Proti zavetišču pod  Špičkom smo pospešili korak, da smo ušli nevihti. Po nevihti sta Roman in Jože popeljala pet Triglavk na vrh Jalovca. Samo tisti, ki je že bil na vrhu, ve kaj pomeni osvojitev tega kralja gora. Ko se je ekipa vrnila z vrha je bil to najsrečnejši trenutek našega letošnjega pohoda. Ker na vrhu ni bilo časa za krst prvo pristopnic,  smo to opravili v koči.

V petek zgodaj zjutraj je sledil spust v dolino Zadnja Trenta do Koče pri izviru Soče in naprej  v dolino Zadnjice. Poleg potoka Krajcarica pod spodnjo postajo tovorne žičnice za Pogačnikov dom smo imeli kosilo z bogračem, kot ga zna skuhat samo naša Irena.

Popoldne smo premagali še zadnji vzpon, (čez tisoč višinskih metrov) na Zasavsko kočo na Prehodavcih. Pod mogočnim ostenjem Kanjavca smo se vzpenjali v zatrepu doline vse do mulatjere, ki nas je zlagoma pripeljala do današnjega cilja. Spotoma smo se ozirale na vrhove Razorja, Prisojnika in Jalovca, ki so nam nudili gostoljubje. Pred koncem poti na Prehodavce, nas je spet ohladil dež. Pa nič zato, saj smo se že navadile uporabljati dežnike in pelerine.

V soboto, zadnji dan pohoda, smo spet občudovali dolino Sedmerih jezer. Še vedno je lepa, samo vodostaj v njih je nizek. Drugo jezero, imenovano Rjavo jezero, je skoraj prazno. Na Dednem polju smo obiskale Janeza – Kacino. Potem pa spet po dežju mimo planine pri Jezeru na Vogar. Tam smo spet prišli do našega spremstva in avtobusa. Preoblekli smo se v suha oblačila in končali s piknikom pri gostoljubnem Jonasu, ki nam je odstopil prostor pri svoji koči in tako zaključili še en uspešen pohod Triglavk.

Na koncu naj se zahvalimo vsem donatorjem, ki so nam pomagali pri izvedbi pohoda: Telekom d. d. Slovenije, Rastor d.o.o  Vrhnika, Fortrade d.o.o  Vrhnika, JP KP Vrhnika d.o.o. Vrhnika, ŽITO d. d. PE Vrhnika, Vehar Robert s. p.  Bevke

Besedilo: Bogdan Grom

Fotografije: Štefka Suhadolnik, Roman Novak, Jože Školc

 

( ! ) Warning: mysql_fetch_row() expects parameter 1 to be resource, boolean given in /home/ampy01/domains/pd-vrhnika.si/public_html/triglavke_zgodovina.php on line 152
Call Stack
#TimeMemoryFunctionLocation
10.0021237312{main}( ).../triglavke_zgodovina.php:0
20.0154267920mysql_fetch_row ( ).../triglavke_zgodovina.php:152
 
Untitled Document
 
  Ponovno odprtje Koče na Planini
OBVESTILO
Zimzeleni od Topola do Medvod
NUJNO OBVESTILO
OBVESTILO!
OBVESTILO
Barjani v Vitovljah
Veseli Triglavci vas vabijo n...

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008