Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
 
     Zgodovina
     Izleti
     Galerija
     Aktualno
 
 

Zgodovina Triglavk

Začetki pohodov ženske ekipe " Triglavk " segajo v leto 91. Takrat se nas je 17 žensk zbralo in odločilo, da se tudi me podamo na pešpot od Vrhnike do Triglava. Pobudnik in organizator tega je bil Lenaršič Franc, imenovani " Lenč ".

Kljub ne najboljšim takratnim vojnim razmeram, smo se dogovorili, da se na pot odpravimo 23. Julija ob 7 uri zjutraj. Prav zaradi takratnih vojnih razmer smo morali spremeniti prvotno traso, mišljeno mimo vojašnice na Stari Vrhniki, na pot skozi Star Maln v Zaplano in od tod dalje po dogovorjeni poti.

Celotno traso je pripravil Lenč in jo tudi napisal ter dal vsaki udeleženki že veliko pred pohodom. Ne samo da je traso napisal, sam jo je tudi v celoti prej prehodil tako, da ni bil nikoli v dilemi, kam mora iti. Vse je pripravil do potankosti.

Tako tudi spremstvo, ki nas je čakalo na točno določenih dogovorjenih mestih. V spremstvu sta bila prvo leto Martin in Metod, ki sta svoje delo zelo dobro opravila in nam pripravljala odlične kuhane obroke, prav tako pa sta nam postregla tudi s hladno pijačo zelo pogosto.

Tako smo že na prvem pohodu spoznale marsikaj. Predvsem našo prelepo domovino Slovenijo, ki jo sicer z avtom nikakor ne moreš tako doživeti, kot jo lahko na pešpoti. K temu je veliko dodal tudi Lenč, ki je za gore dobesedno živel. S svojim znanjem o gorah, poteh in tudi o rastlinstvu v visokogorju je navdušil marsikoga, da je zašel hoditi v hribe. Znal je hoditi , se ustaviti in opazovati naravo ter vse, kar se je v njej dogajalo. Pokazal nam je marsikatero zdravilno rastlino in za večino njih je vedel tudi, za kaj je koristna. Da smo znale pravilno hoditi je poskrbel tudi Ilčk, ki je ponavadi hodil prvi in nam tako dajal tempo, ki je za celodnevno hojo pač poseben. Tempo je moral biti tak, da smo lahko na dan prehodile 8 do 10 ur. Seveda smo se vmes večkrat ustavile, ogledovale novo pokrajino ter vmes slišale marsikateri vic, s katerim je znal Lenč popestriti dan.

Tudi same smo poskrbele, da je bila naša kondicija primerna za veliko ur hoje na dan in v glavnem s tem ni bilo težav. Razen nekaj žuljev, ki so bili prisotni na vseh pohodih, ni bilo večjih poškodb. Žulje je znal Lenč prav posebno pozdraviti in to zelo hitro. Skozi žulj je potegnil šivanko s sukancem, tako da je tekočina iz žulja odtekala na obeh straneh ob sukancu. Potem je nit zavezal in stvar je bila zaključena, morda samo še malo posprejal z antibiotikom. Nismo mogle verjet učinku tega. Prav vsak žulj se je v dveh do treh dneh posušil. Naslednja leta je to njegovo delo prevzela Mateja, zato smo jo vse klicale "dohtarca" in je to tudi ostala vsa leta naših pohodov.

Žal nas je Lenč leta 93, malo pred tretjim pohodom nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil. Zato smo se morali v mesecu dni popolnoma na novo organizirati. Šele tedaj smo videle, kaj vse je pripravljal in koliko stvari me še nismo vedele.

Prosile smo Jožeta Šušteršiča, da bi on prevzel nasledništvo Lenča. Vedele smo, da tudi Jože zelo veliko hodi v hribe in da nam lahko pomaga pri naših odpravah. Privolil je in tretji pohod smo opravili točno po napisani trasi, katero si je Lenč zamislil . V letu 94 smo organizirali jubilejni 20. Pohod na Triglav in poimenovali smo ga "jubilejni Lenčev pohod". Lenč je bil namreč prvi, ki je skupaj s tudi že pokojnim Stanetom Urhom in pa Petkovšek Jakatom prvič prehodil peš od Vrhnike do Triglava. Ta jubilejni pohod je uspel brez vsake poškodbe, kar je pri hoji v hribe ena najvažnejših stvari. Ker pa smo ženske pot od Vrhnike do Triglava prehodile že štirikrat, smo se leta 95 odločile, da začnemo delati transverzalo. Tako smo v štirih etapah po pet dni prišle od Pohorja pa v letošnjem letu do Idrije.

Vmes smo leta 99 zopet organizirali jubilejni pohod, tedaj že 25 za vse pohodne skupine Triglavcev.

V vseh teh letih nas je hodilo skupno 52 žensk, kako pa smo to opravljale po letih pa je razvidno iz spodnje tabele. Samo tri od teh hodijo s skupino že vsa leta.

Na posameznem pohodu nas je hodilo največ 26 in najmanj 16, kar je za organizacijo pohoda tudi najprimerneje.

Leto pohoda
Datum pohoda
Št. pohodnic
Trasa pohoda
1991
23.7. - 27.7.
21
Vrhnika - Triglav
1992
21.7. - 25.7.
24
Vrhnika - Triglav
1993
27.7. - 31.7.
25
Vrhnika - Triglav
1994
20.7. - 24.7.
26
Vrhnika - Triglav
1995
25.7. - 29.7.
26
Maribor - Solčava
1996
23.7. - 29.7.
23
Solčava - Jezersko
1997
29.7. - 2.8.
19
Jezersko - Golica
1998
28.7. - 1.8.
19
Golica - Krn
1999
20.7. - 24.7.
22
Vrhnika - Triglav
2000
25.7. - 29.7.
16
Krn - Idrija

Besedilo je povzeto po brošuri, ki je bila izdana leta 2000 ob 40 letnici društva.

   
   
 
 
12.08.2014
Triglavke so letos v celoti uresničile zastavljeni cilj

Minilo je štirideset let, odkar so trije Vrhničani Lenč, Pavkar in Urh prvič prehodili pot od Vrhnike na Triglav. V letu, ko se je rojevala samostojna Slovenija, se je Lenču porodila krasna misel: Prav bi bilo, da bi tudi nežni spol doživel čar pohoda. Ideja se je prijela, ženske smo se z navdušenjem začele prijavljati. Že na prvem sestanku se je odločil, da bomo njegove »punčke«. Od takrat smo to pot prehodile devetkrat. Spomin na naš prvi pohod je lep. Tudi letos smo se večkrat s spoštovanjem spominjale Lenča. Z Damjano sta poskrbela za vso organizacijo, z Ilčkom sta prehodila skoraj celotno traso, Metod in Martin sta skrbela, da nismo bile žejne in lačne.

Tako je bilo prvič, bogato in polno doživetij. V nas je zrastla trdna odločitev o vsakoletnem nadaljevanju. Žal nas je Lenč zapustil še pred tretjim pohodom. Njegove punčke hodimo v njegov spomin. Prvo leto ga je zamenjal Jože, naslednje pa Bogdan.

Jutro, na dan letošnjega pohoda ni bilo preveč obetavno, a smo kljub temu z veseljem krenile na pot. Hoja mimo Kurena do Jamnika, kjer nas je čakal dober rogljiček je hitro minila. Tudi nadaljevanje čez Peske do Smrečja ni prineslo nobenih težav. Po obilni malici smo z lahkoto nadaljevale pot po Žirovskem vrhu z Javorčem v Lajše in Gorenjo vas. Pred Hotavljami je začelo deževati. Z odprtimi dežniki smo prišle na piknik prostor ob Poljanski Sori. Marjan je s pomočjo kuharic postavil pravi beduinski šotor. Za kosilo smo pojedle okusne čufte, ki jih je že doma pripravila Irena. Kljub dežju je bilo vzdušje prijetno. S hojo smo nadaljevale skozi Hotavlje, po dolini Kopačnice, do novo nastajajočih toplic pri Topličarju. Med pitjem kave je začelo močno deževati. Do večera smo prispele do spodnje postaje smučišča Počivalo, kjer smo prenočile v prijetnem apartmaju Gatej.

Veselo je bilo naslednje jutro. Dobro naspane smo v lepem vremenu začele s hojo mimo Jureža v zgornji Davči, po pobočju Porezna, mimo Podhočarja na Petrovo brdo. Med potjo smo nabrale veliko lisičk in lepe jurčke. Irena je takoj določila, da bo iz njih skuhala okusno večerjo. Po zelo okusnem sladkem zelju, nas v vročini ni mikal vzpon preko Vrha Bače in Koble. Raje smo se spustile v Podbrdo in se z vlakom skozi tunel zapeljale v Bohinjsko Bistrico. Pot po kolesarski poti iz B. Bistrice v Staro Fužino je bila dolga in naporna. Potolažile smo se v razkošju na travi, ob večerji z gobami. Pred spanjem  v planinskem domu v Vojah, smo si pripravile nahrbtnike za tri dni in se posladkale z borovnicami, ki jih je prinesel Jože.

Z obteženimi nahrbtniki smo se povzpele preko planine Blato, planine Krstenice in planine Jezerce na Velo polje. Zaradi dežja smo vedrile  kar v sirarni pod Vodnikovim domom. Pastirja sta nam skuhala kavo, narezala sir in postregla s kislim mlekom. Ko je dež ponehal, smo nadaljevale skozi Velsko dolino proti Doliču. Na pol poti je že spet začelo deževati, vedno pogosteje smo prečile sneg. Ko se je spustila še megla, so postale razmere čisto zimske. Z dobro orientacijo naših vodičev, smo srečno prišle v Tržaško kočo na Doliču.

Zbudile smo se v pričakovanju vzpona na Triglav. V meglenem jutru smo šle na Planiko. Kadar se je megla vsaj malo umaknila, nam je Bogdan poimenoval vse vrhove, ki so se videli. Ob opazovanju vrhov, smo se tudi odpočile. V dobrih dveh urah, smo se razveselile toplega čaja v Planiki. Med pitjem nam je pogled uhajal  proti vrhu, ki je bil skrit v oblakih. Želja, da ga osvojimo je bila vedno večja. Končno je padla odločitev: Gremo! Če ne bo šlo se bomo lahko obrnile. Zaradi zahtevnega vzpona, smo si nadele zaščitne čelade. Kljub slabi vidljivosti je bilo razpoloženje dobro. Ko pa smo tik pod vrhom prvič zagledale Aljažev stolp je bilo veselje nepopisno.  Meglo je prav gotovo razgnal Lenč.  Ob osvojitvi vrha nas je pozdravilo celo sonce. Nobena ni skrivala solz sreče.

Ob povratku na Planiko so vsem žarela lica, pogledi so uhajali nazaj, gor v strmo ostenje, preko katerega so se podile megle ali pa jih je za kratek čas obsijalo popoldansko sonce. V očeh vodičev smo videle srečo.

Pot do Kredarice je minila v podoživljanju trenutkov na vrhu Triglava- simbola slovenstva. Večer na Kredarici je minil v izmenjavi spominov o prehojeni poti  Povžarjev in Triglavcev, ki sta se tudi udeležili  jubilejnega pohoda.

Tudi zadnji dan, ko smo se spuščali na Pokljuko, nas je motil dež. Skale so bile spolzke, zato tudi tu previdnost ni bila odveč. Utrujene in mokre smo končno prišle na cilj. V dobro voljo nas je spravilo druženje pod napuščem vojaškega objekta. Pojedle smo še vso hrano, ki nam je ostala in se z avtobusom odpeljale na Vrhniko. Pri Kranjc smo se razživele ob dobri jedači in plesu.

V vseh dneh pohoda sta nam bila v veliko pomoč  vodnika  Roman in Jože. Posebno se zahvaljujemo Marjanu, ker je ustregel vsaki »babji muhi« in razumel sitnobo, ki jo stresajo »zmatrane« punčke. Za uspešen pohod je »kriva« šefica Cilka.

Pohod smo opravile ob donatorski podpori: Telekom Slovenija d. d.; Ljubljana;  Fortrade d.o.o., Vrhnika; JP KP Vrhnika d.o.o., Vrhnika; Andreja Križan, Vrhnika; Krka d. d., Novo Mesto; Borut Mrak, Vrhnika; Robi Vehar, Bevke; Unichem d.o.o, Sinja Gorica in Jože Šušteršič, Vrhnika. Tudi njim najlepša hvala za nesebično pomoč.

Zapisala: Mateja in Bogdan

Foto: Jože Školč  

 

( ! ) Warning: mysql_fetch_row() expects parameter 1 to be resource, boolean given in /home/ampy01/domains/pd-vrhnika.si/public_html/triglavke_zgodovina.php on line 152
Call Stack
#TimeMemoryFunctionLocation
10.0002235704{main}( ).../triglavke_zgodovina.php:0
20.0142266376mysql_fetch_row ( ).../triglavke_zgodovina.php:152
 
Untitled Document
 
  Ponovno odprtje Koče na Planini
OBVESTILO
Zimzeleni od Topola do Medvod
NUJNO OBVESTILO
OBVESTILO!
OBVESTILO
Barjani v Vitovljah
Veseli Triglavci vas vabijo n...

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008