Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
 
     Zgodovina
     Izleti
     Galerija
     Aktualno
 
 

Zgodovina Triglavk

Začetki pohodov ženske ekipe " Triglavk " segajo v leto 91. Takrat se nas je 17 žensk zbralo in odločilo, da se tudi me podamo na pešpot od Vrhnike do Triglava. Pobudnik in organizator tega je bil Lenaršič Franc, imenovani " Lenč ".

Kljub ne najboljšim takratnim vojnim razmeram, smo se dogovorili, da se na pot odpravimo 23. Julija ob 7 uri zjutraj. Prav zaradi takratnih vojnih razmer smo morali spremeniti prvotno traso, mišljeno mimo vojašnice na Stari Vrhniki, na pot skozi Star Maln v Zaplano in od tod dalje po dogovorjeni poti.

Celotno traso je pripravil Lenč in jo tudi napisal ter dal vsaki udeleženki že veliko pred pohodom. Ne samo da je traso napisal, sam jo je tudi v celoti prej prehodil tako, da ni bil nikoli v dilemi, kam mora iti. Vse je pripravil do potankosti.

Tako tudi spremstvo, ki nas je čakalo na točno določenih dogovorjenih mestih. V spremstvu sta bila prvo leto Martin in Metod, ki sta svoje delo zelo dobro opravila in nam pripravljala odlične kuhane obroke, prav tako pa sta nam postregla tudi s hladno pijačo zelo pogosto.

Tako smo že na prvem pohodu spoznale marsikaj. Predvsem našo prelepo domovino Slovenijo, ki jo sicer z avtom nikakor ne moreš tako doživeti, kot jo lahko na pešpoti. K temu je veliko dodal tudi Lenč, ki je za gore dobesedno živel. S svojim znanjem o gorah, poteh in tudi o rastlinstvu v visokogorju je navdušil marsikoga, da je zašel hoditi v hribe. Znal je hoditi , se ustaviti in opazovati naravo ter vse, kar se je v njej dogajalo. Pokazal nam je marsikatero zdravilno rastlino in za večino njih je vedel tudi, za kaj je koristna. Da smo znale pravilno hoditi je poskrbel tudi Ilčk, ki je ponavadi hodil prvi in nam tako dajal tempo, ki je za celodnevno hojo pač poseben. Tempo je moral biti tak, da smo lahko na dan prehodile 8 do 10 ur. Seveda smo se vmes večkrat ustavile, ogledovale novo pokrajino ter vmes slišale marsikateri vic, s katerim je znal Lenč popestriti dan.

Tudi same smo poskrbele, da je bila naša kondicija primerna za veliko ur hoje na dan in v glavnem s tem ni bilo težav. Razen nekaj žuljev, ki so bili prisotni na vseh pohodih, ni bilo večjih poškodb. Žulje je znal Lenč prav posebno pozdraviti in to zelo hitro. Skozi žulj je potegnil šivanko s sukancem, tako da je tekočina iz žulja odtekala na obeh straneh ob sukancu. Potem je nit zavezal in stvar je bila zaključena, morda samo še malo posprejal z antibiotikom. Nismo mogle verjet učinku tega. Prav vsak žulj se je v dveh do treh dneh posušil. Naslednja leta je to njegovo delo prevzela Mateja, zato smo jo vse klicale "dohtarca" in je to tudi ostala vsa leta naših pohodov.

Žal nas je Lenč leta 93, malo pred tretjim pohodom nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil. Zato smo se morali v mesecu dni popolnoma na novo organizirati. Šele tedaj smo videle, kaj vse je pripravljal in koliko stvari me še nismo vedele.

Prosile smo Jožeta Šušteršiča, da bi on prevzel nasledništvo Lenča. Vedele smo, da tudi Jože zelo veliko hodi v hribe in da nam lahko pomaga pri naših odpravah. Privolil je in tretji pohod smo opravili točno po napisani trasi, katero si je Lenč zamislil . V letu 94 smo organizirali jubilejni 20. Pohod na Triglav in poimenovali smo ga "jubilejni Lenčev pohod". Lenč je bil namreč prvi, ki je skupaj s tudi že pokojnim Stanetom Urhom in pa Petkovšek Jakatom prvič prehodil peš od Vrhnike do Triglava. Ta jubilejni pohod je uspel brez vsake poškodbe, kar je pri hoji v hribe ena najvažnejših stvari. Ker pa smo ženske pot od Vrhnike do Triglava prehodile že štirikrat, smo se leta 95 odločile, da začnemo delati transverzalo. Tako smo v štirih etapah po pet dni prišle od Pohorja pa v letošnjem letu do Idrije.

Vmes smo leta 99 zopet organizirali jubilejni pohod, tedaj že 25 za vse pohodne skupine Triglavcev.

V vseh teh letih nas je hodilo skupno 52 žensk, kako pa smo to opravljale po letih pa je razvidno iz spodnje tabele. Samo tri od teh hodijo s skupino že vsa leta.

Na posameznem pohodu nas je hodilo največ 26 in najmanj 16, kar je za organizacijo pohoda tudi najprimerneje.

Leto pohoda
Datum pohoda
Št. pohodnic
Trasa pohoda
1991
23.7. - 27.7.
21
Vrhnika - Triglav
1992
21.7. - 25.7.
24
Vrhnika - Triglav
1993
27.7. - 31.7.
25
Vrhnika - Triglav
1994
20.7. - 24.7.
26
Vrhnika - Triglav
1995
25.7. - 29.7.
26
Maribor - Solčava
1996
23.7. - 29.7.
23
Solčava - Jezersko
1997
29.7. - 2.8.
19
Jezersko - Golica
1998
28.7. - 1.8.
19
Golica - Krn
1999
20.7. - 24.7.
22
Vrhnika - Triglav
2000
25.7. - 29.7.
16
Krn - Idrija

Besedilo je povzeto po brošuri, ki je bila izdana leta 2000 ob 40 letnici društva.

   
   
 
 
25.08.2013
Pohod Triglavk - Lenčevih punčk po SPP - Storžič, Karavanke od 23.7. do 27.7.2013
Izpred O.Š. Ivana Cankarja se nas je v torkovem jutru odpeljalo 14 Triglavk s 4 vodniki proti izhodišču našega letošnjega pohoda - Mače pri Preddvoru 520 m. Jutro je napovedovalo lep sončen dan. Letos sta se nam na pohodu pridružili dve novi članici: Dušica in Pavla, ki sta bili obe polni pričakovanj.

Po planu pohoda so letos pred nami po Storžiču še Karavanke, ki smo jih iz smeri Dovjega že prehodile pred petimi leti. Po hitro pripravljeni malici v Mačah, nas je polne dobre volje in pozitivne energije pot vodila po lepi gozdni stezi proti domu na Kališču. Ko smo bili že nekoliko višje, se nam je na nekaj mestih odprl prelep pogled na Preddvor z jezerom Črnjava in v daljavi Kranj, Škofja Loko in vrhove nad njimi. Ob poti so bili lično urejeni smerokazi izdelani iz raznih korenin dreves, ki so bili prava umetniška dela, kar resnično pritegne pozornost pohodnikov in polepša že tako lepo naravo. Posebej nas je presenetila ura na drevesu, ki je kazala točen čas, po katerem smo vedeli, da smo že blizu doma na Kališču, kjer smo imeli prvi daljši postanek in prekrasen razgled s terase.

Nadaljevanje poti je sledilo na Storžič 2132 m, kjer smo začeli najprej po široki in skoraj ravni poti, do Bašeljskega prevala, nato pa strmo v hrib mimo nizkih borovcev in kasneje po skalah. Ob poti smo tu že občudovali gorsko cvetje, prve planike, murke in druge rože. Prav vsi pohodniki smo se razveselili vrha Storžiča, kjer smo lahko občudovali gore, ki so nas obkrožale. Vodnik Bogdan nam je že kazal vrhove, ki so jih Triglavke osvojile lani, kot so Skuta, Kočna, Turska gora. Pred nami je bil spust v dolino proti Lomu pod Storžičem. Na prvem delu poti je bila potrebna precejšnja previdnost, zato je bil korak pohodnic nekoliko počasnejši. Nebo se je začelo oblačiti in upali smo, da bo dež še nekoliko počakal, da pridemo do Doma pod Storžičem in res smo imeli to srečo. Ko smo že skoraj povečerjali nas je  poškropilo le nekaj dežnih kapelj. Ker smo se zvečer javljali domačim, so le ti povedali, da je ravno v tem času doma na Vrhniki divjala nevihta z močnim vetrom. Po večernem druženju v domu je sledilo spanje.

Drugi dan smo se po zajtrku vzpeli do Male Poljane. Ob poti preko gorskih pašnikov s kravami je bilo poleg cvetja tudi precej gozdnih jagod in Bogdan nas je presenetil s sveže nabranimi. Na višini 1715 m je bil pred nami že Tolsti vrh in po kratkem postanku za opazovanje okolice, slikanje je sledilo tudi nadaljevanje poti proti Kriški gori. Pot je vodila skozi gozd in se je bolj spuščala. Občudovali smo kraje Gorenjske, katere so nam skupaj z vidnimi vrhovi predstavljali vodniki. Po postanku pri Koči na Kriški gori 1471 m je sledil spust v dolino. Preko travnikov skozi gozd v lepem sončnem vremenu smo komaj čakale da bomo v Tržiču. Tu nas je poškropilo nekaj dežnih kapelj. Ker se je dveh Triglavk lotil prehlad, je bila lekarna zelo zaželena, saj smo prav vse nameravale opraviti pot do konca. Naš končni cilj tega dne Koča na Dobrči 1478 m pa je bila še zelo daleč. Pri večerji ob spremljevalnem vozilu nas je rahlo pršenje dežja spomnilo, da je potrebno napolniti nahrbtnike z obleko in hrano za naslednja dva dneva. V Koči na Dobrči nas je zelo gostoljubno sprejel mlad oskrbnik s svojima pomočnicama. Večerni pogled na Bled z otokom sredi jezera je bil z balkona koče prekrasen. Večer se je zaključil ob veselem vzdušju, dobri glasbi in celo s plesom.

Naslednje jutro pred odhodom smo po zajtrku občudovali balkonsko cvetje, ki tu zelo lepo uspeva, kar pa kaže na pridne roke osebja v koči. Po lepi gozdni poti smo prišli preko planine Prevala do Roblekovega doma na Begunjščici 1657 m. Pred leti je bilo pogorje Begunjščice bogato z manganovo rudo in tu so jo kopali in odvažali v dolino, na kar spominjajo table ob poti. Ob njej smo občudovali vse polno rož in ob poti imeli tudi pitno vodo. Po poti na vrh Begunjščice 2060 m smo ugotavljali kako lepo so jo uredili. Lepi pogledi na okolico in jasno nebo nam je polepšalo dan. Z vrha se je naša pot vila navzdol in na delih s kamenjem, po poti preko melišča smo morali biti znova zelo previdni. Skrb naših vodnikov in opozorila so nas stalno spremljala za varen korak vseh udeleženk. Dom na Zelenici 1536 m nam je nudil bivanje čez noč v obnovljenih prostorih z zelo lepo notranjostjo, vendar z neprijaznim oskrbnikom. V domu smo bivali sami.

Četrti dan smo se na pot odpravili bolj zgodaj, saj je bilo potrebno prehoditi veliko poti pod vročim soncem, s strmim vzponom po kamniti oz. peščeni poti. Ob poti pa znova cele zaplate rož, raznih barv od rumenih, belih, roza - to je prava umetnost narave. Veseli smo bili osvojitve vrha Stola 2236 m, ki je bil poln domačih in tujih pohodnikov. Razgledi proti Avstriji z Dravo in jezeri ter gorami so bili prekrasni. Pot smo nadaljevali do Prešernove koče na Stolu 2174 m, kjer smo si malo odpočili. Bilo je zelo vroče in pred nami še dolga pot do Koče na Golici 1582 m preko planine Seča, kjer so se pasli konji in krave ki so uživali v gorskem miru. Odlična večerja v naravi po njej pa še okusne sladice naših pohodnic so bile dobra priprava za odhod v kočo na Golici in po večernem klepetu pred njo tudi za nočni počitek.

Zadnji peti dan pa je bil nekoliko manj naporen. Hodili smo tik ob Avstrijski meji in občudovali pokrajino naših severnih sosedov. Prelep pogled je bil tudi na naše Julijce, še posebej lepo je bil viden očak Triglav. Prileglo se je posedanje na Hrušenskem vrhu pod katerim je speljan predor Karavanke. Lep zaključek poti smo si pričarali na planini Rožca, saj smo oskrbnika poznali in se nam je pridružil pri kratkem klepetu. Čakal nas je še spust proti dolini, kjer smo počakali na avtobus. Vendar vsega lepega še ni bilo konec. Malo pred domom nas je čakalo posebno presenečenje: sprejem v domači gostilni z ansamblom harmonikašev, najboljšo možno hrano in pestrim umetniškim programom. Vse to je bilo namenjeno našemu Abrahamovcu vodniku Romanu. Naše želje Romanu še za naslednjih 50 let so bile res iskrene. Vzdušje na letošnjem pohodu Lenčevih punčk je bilo enkratno. Doživele smo veliko lepega: hoje, druženja, prijateljstva.

V imenu Triglavk se zahvaljujem za organizacijo, vodenje, odlično pripravljeno hrano in uspešno izpeljan pohod po Karavankah: Bogdanu, Jožetu, Marjanu, Romanu, Cilki in Ireni.

Besedilo:  Jana Fabjan

Fotografije: Krvina Irma, Suhadolnik Štefka, Školc Jože

 

( ! ) Warning: mysql_fetch_row() expects parameter 1 to be resource, boolean given in /home/ampy01/domains/pd-vrhnika.si/public_html/triglavke_zgodovina.php on line 152
Call Stack
#TimeMemoryFunctionLocation
10.0003235288{main}( ).../triglavke_zgodovina.php:0
20.0156265904mysql_fetch_row ( ).../triglavke_zgodovina.php:152
 
Untitled Document
 
  Sončki v Rakovem Škocjanu
VABILO
POHOD BARJANOV NA SOVIČ IN P...
Pohod Sončkov po Kosovelovi ...
Vrhnika – Češmelj – Vrh...
Zimzeleni na deževni torek ...
Lintverni na Velikem Modrasov...
Zimzeleni po italijanskem Krasu

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008