Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
 
     Zgodovina
     Izleti
     Galerija
     Aktualno
 
 

Zgodovina Triglavk

Začetki pohodov ženske ekipe " Triglavk " segajo v leto 91. Takrat se nas je 17 žensk zbralo in odločilo, da se tudi me podamo na pešpot od Vrhnike do Triglava. Pobudnik in organizator tega je bil Lenaršič Franc, imenovani " Lenč ".

Kljub ne najboljšim takratnim vojnim razmeram, smo se dogovorili, da se na pot odpravimo 23. Julija ob 7 uri zjutraj. Prav zaradi takratnih vojnih razmer smo morali spremeniti prvotno traso, mišljeno mimo vojašnice na Stari Vrhniki, na pot skozi Star Maln v Zaplano in od tod dalje po dogovorjeni poti.

Celotno traso je pripravil Lenč in jo tudi napisal ter dal vsaki udeleženki že veliko pred pohodom. Ne samo da je traso napisal, sam jo je tudi v celoti prej prehodil tako, da ni bil nikoli v dilemi, kam mora iti. Vse je pripravil do potankosti.

Tako tudi spremstvo, ki nas je čakalo na točno določenih dogovorjenih mestih. V spremstvu sta bila prvo leto Martin in Metod, ki sta svoje delo zelo dobro opravila in nam pripravljala odlične kuhane obroke, prav tako pa sta nam postregla tudi s hladno pijačo zelo pogosto.

Tako smo že na prvem pohodu spoznale marsikaj. Predvsem našo prelepo domovino Slovenijo, ki jo sicer z avtom nikakor ne moreš tako doživeti, kot jo lahko na pešpoti. K temu je veliko dodal tudi Lenč, ki je za gore dobesedno živel. S svojim znanjem o gorah, poteh in tudi o rastlinstvu v visokogorju je navdušil marsikoga, da je zašel hoditi v hribe. Znal je hoditi , se ustaviti in opazovati naravo ter vse, kar se je v njej dogajalo. Pokazal nam je marsikatero zdravilno rastlino in za večino njih je vedel tudi, za kaj je koristna. Da smo znale pravilno hoditi je poskrbel tudi Ilčk, ki je ponavadi hodil prvi in nam tako dajal tempo, ki je za celodnevno hojo pač poseben. Tempo je moral biti tak, da smo lahko na dan prehodile 8 do 10 ur. Seveda smo se vmes večkrat ustavile, ogledovale novo pokrajino ter vmes slišale marsikateri vic, s katerim je znal Lenč popestriti dan.

Tudi same smo poskrbele, da je bila naša kondicija primerna za veliko ur hoje na dan in v glavnem s tem ni bilo težav. Razen nekaj žuljev, ki so bili prisotni na vseh pohodih, ni bilo večjih poškodb. Žulje je znal Lenč prav posebno pozdraviti in to zelo hitro. Skozi žulj je potegnil šivanko s sukancem, tako da je tekočina iz žulja odtekala na obeh straneh ob sukancu. Potem je nit zavezal in stvar je bila zaključena, morda samo še malo posprejal z antibiotikom. Nismo mogle verjet učinku tega. Prav vsak žulj se je v dveh do treh dneh posušil. Naslednja leta je to njegovo delo prevzela Mateja, zato smo jo vse klicale "dohtarca" in je to tudi ostala vsa leta naših pohodov.

Žal nas je Lenč leta 93, malo pred tretjim pohodom nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil. Zato smo se morali v mesecu dni popolnoma na novo organizirati. Šele tedaj smo videle, kaj vse je pripravljal in koliko stvari me še nismo vedele.

Prosile smo Jožeta Šušteršiča, da bi on prevzel nasledništvo Lenča. Vedele smo, da tudi Jože zelo veliko hodi v hribe in da nam lahko pomaga pri naših odpravah. Privolil je in tretji pohod smo opravili točno po napisani trasi, katero si je Lenč zamislil . V letu 94 smo organizirali jubilejni 20. Pohod na Triglav in poimenovali smo ga "jubilejni Lenčev pohod". Lenč je bil namreč prvi, ki je skupaj s tudi že pokojnim Stanetom Urhom in pa Petkovšek Jakatom prvič prehodil peš od Vrhnike do Triglava. Ta jubilejni pohod je uspel brez vsake poškodbe, kar je pri hoji v hribe ena najvažnejših stvari. Ker pa smo ženske pot od Vrhnike do Triglava prehodile že štirikrat, smo se leta 95 odločile, da začnemo delati transverzalo. Tako smo v štirih etapah po pet dni prišle od Pohorja pa v letošnjem letu do Idrije.

Vmes smo leta 99 zopet organizirali jubilejni pohod, tedaj že 25 za vse pohodne skupine Triglavcev.

V vseh teh letih nas je hodilo skupno 52 žensk, kako pa smo to opravljale po letih pa je razvidno iz spodnje tabele. Samo tri od teh hodijo s skupino že vsa leta.

Na posameznem pohodu nas je hodilo največ 26 in najmanj 16, kar je za organizacijo pohoda tudi najprimerneje.

Leto pohoda
Datum pohoda
Št. pohodnic
Trasa pohoda
1991
23.7. - 27.7.
21
Vrhnika - Triglav
1992
21.7. - 25.7.
24
Vrhnika - Triglav
1993
27.7. - 31.7.
25
Vrhnika - Triglav
1994
20.7. - 24.7.
26
Vrhnika - Triglav
1995
25.7. - 29.7.
26
Maribor - Solčava
1996
23.7. - 29.7.
23
Solčava - Jezersko
1997
29.7. - 2.8.
19
Jezersko - Golica
1998
28.7. - 1.8.
19
Golica - Krn
1999
20.7. - 24.7.
22
Vrhnika - Triglav
2000
25.7. - 29.7.
16
Krn - Idrija

Besedilo je povzeto po brošuri, ki je bila izdana leta 2000 ob 40 letnici društva.

   
   
 
 
16.04.2013
Triglavke na Pokljuki

Leto je hitro naokoli in znova smo se Triglavke 6. 4. 2013 zbrale na Pokljuki na dvodnevnem druženju.

Po nič kaj prijaznem deževnem jutru smo se z Vrhnike na Pokljuko pripeljali v pravo zimo z 2 metra debelo snežno odejo. Pred kočo je bilo ravno prav prostora za vse naše jeklene konjičke. Po namestitvi v koči je sledila dobrodošlica, ki smo si jo pripravili z dobro malico, kavo in čajem. Potem, ko se je v koči dobro ogrelo in smo se na veliko razgovorili, smo se skozi okna ozirali v nebo in se še odločali o pohodu. Ker smo si bili vsi edini, da je potrebno na svež zrak, je padla odločitev za pohod na Uskovnico. Najprej smo z Goreljka odšli po cesti čez Rudno polje, mimo športnega centra, kjer smo srečevali zagrete smučarje tekače. Pot nas je vodila navzdol po dobro uhojeni gazi. Ko smo ob poti zagledali leseno kapelico in naprej počitniške hiše, smo vedeli da je planinska koča na Uskovnici (1154 m) blizu. Koča nosi ime po borcih Jeseniško-Bohinjskega odreda, ki so se bojevali tudi na tem območju. Sprejel nas je gostoljuben oskrbnik, ki je poskrbel, da smo se pogreli s toplim čajem.  Koča je bila dobro ogrevana, zelo lepo urejena in pogled skozi okna je nudil lep razgled na zasneženo pokrajino  okoli nje. Čeprav je bil postanek prav prijeten, je bila pred nami še pot na katero smo krenili, da smo še pred večerom prišli v naš začasen dom – v kočo na Goreljku. Kljub temu, da je rahlo deževalo, smo bili zadovoljni, da smo prvi dan uspešno opravili zimski pohod. V koči je po večerji, za katero sta odlično poskrbela Irena in Marjan, čas našega druženja ob pripovedovanju raznih šal hitro minil. Ob topli krušni peči, po lepih doživetjih, nas je premamil spanec in družno smo se odpravili v spalnice, da si naberemo moči še za en dan v zimski idili.

V nedeljo smo dobre volje vstali, se okrepčali in že pogledovali skozi okno kakšno vreme nam bo naklonjeno. Tako prijetno je bilo v koči, da je bila odločitev Ivi, da se bo kar treba odpraviti, res prava. Napotili smo se proti Lipanci, najprej po cesti, nato skozi smrekov gozd navzgor pa preko Javorniške planine (1300 m).  Na planini so številne lesene pastirske koče in staje.  Poleti se tod pasejo krave, pozimi pa so na njej urejene tekaške proge. Prav tu na planini nas je že razveselilo sonce, ki je takoj priklicalo  nasmeh na naše obraze. Pred nami je bil še strm vzpon do Lipance. Ta planina ločuje Pokljuško planoto od doline Krme. V Blejski koči  (1630 m) je za nas prijazno poskrbel oskrbnik in naš postanek smo kar hitro zaključili, saj je bilo kar nekaj počitka željnih planincev in smučarjev za nami. Spust v dolino je bil precej hitrejši, čeprav je sonce poskrbelo, da je sneg postal mehkejši in previdnost pri hoji zato ni bila odveč. Že korak iz uhojene poti, je  imel za posledico, da si se globoko pogreznil v sneg. Na Javorniški planini je bil  lep razgled na okoliške gore in Bogdan nam je kazal v daljavi Viševnik  (2050 m) in Mali Draški vrh (2132 m). Po povratku v „našo“ kočo smo se veselili dobrega kosila, po njem je sledilo pospravljanje koče in  pred nami je bil že odhod proti domu.

Ob koncu smo soglasno sklenili, da bo naše druženje na Pokljuki postalo tradicionalno, zato se naslednje leto znova zberemo v prijetno urejeni koči ob robu gozda. Morda nam bo takrat vreme bolj naklonjeno za pohod v višje hribe.

Bilo nam je lepo, za kar smo zaslužni prav vsi udeleženci.                                         

Besedilo: Jana Fabjan

Fotografije: Jože Školč

 

( ! ) Warning: mysql_fetch_row() expects parameter 1 to be resource, boolean given in /home/ampy01/domains/pd-vrhnika.si/public_html/triglavke_zgodovina.php on line 152
Call Stack
#TimeMemoryFunctionLocation
10.0002235704{main}( ).../triglavke_zgodovina.php:0
20.0069261088mysql_fetch_row ( ).../triglavke_zgodovina.php:152
 
Untitled Document
 
  Ponovno odprtje Koče na Planini
OBVESTILO
Zimzeleni od Topola do Medvod
NUJNO OBVESTILO
OBVESTILO!
OBVESTILO
Barjani v Vitovljah
Veseli Triglavci vas vabijo n...

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008