Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
 
     Zgodovina
     Izleti
     Galerija
     Aktualno
 
 

Zgodovina Triglavk

Začetki pohodov ženske ekipe " Triglavk " segajo v leto 91. Takrat se nas je 17 žensk zbralo in odločilo, da se tudi me podamo na pešpot od Vrhnike do Triglava. Pobudnik in organizator tega je bil Lenaršič Franc, imenovani " Lenč ".

Kljub ne najboljšim takratnim vojnim razmeram, smo se dogovorili, da se na pot odpravimo 23. Julija ob 7 uri zjutraj. Prav zaradi takratnih vojnih razmer smo morali spremeniti prvotno traso, mišljeno mimo vojašnice na Stari Vrhniki, na pot skozi Star Maln v Zaplano in od tod dalje po dogovorjeni poti.

Celotno traso je pripravil Lenč in jo tudi napisal ter dal vsaki udeleženki že veliko pred pohodom. Ne samo da je traso napisal, sam jo je tudi v celoti prej prehodil tako, da ni bil nikoli v dilemi, kam mora iti. Vse je pripravil do potankosti.

Tako tudi spremstvo, ki nas je čakalo na točno določenih dogovorjenih mestih. V spremstvu sta bila prvo leto Martin in Metod, ki sta svoje delo zelo dobro opravila in nam pripravljala odlične kuhane obroke, prav tako pa sta nam postregla tudi s hladno pijačo zelo pogosto.

Tako smo že na prvem pohodu spoznale marsikaj. Predvsem našo prelepo domovino Slovenijo, ki jo sicer z avtom nikakor ne moreš tako doživeti, kot jo lahko na pešpoti. K temu je veliko dodal tudi Lenč, ki je za gore dobesedno živel. S svojim znanjem o gorah, poteh in tudi o rastlinstvu v visokogorju je navdušil marsikoga, da je zašel hoditi v hribe. Znal je hoditi , se ustaviti in opazovati naravo ter vse, kar se je v njej dogajalo. Pokazal nam je marsikatero zdravilno rastlino in za večino njih je vedel tudi, za kaj je koristna. Da smo znale pravilno hoditi je poskrbel tudi Ilčk, ki je ponavadi hodil prvi in nam tako dajal tempo, ki je za celodnevno hojo pač poseben. Tempo je moral biti tak, da smo lahko na dan prehodile 8 do 10 ur. Seveda smo se vmes večkrat ustavile, ogledovale novo pokrajino ter vmes slišale marsikateri vic, s katerim je znal Lenč popestriti dan.

Tudi same smo poskrbele, da je bila naša kondicija primerna za veliko ur hoje na dan in v glavnem s tem ni bilo težav. Razen nekaj žuljev, ki so bili prisotni na vseh pohodih, ni bilo večjih poškodb. Žulje je znal Lenč prav posebno pozdraviti in to zelo hitro. Skozi žulj je potegnil šivanko s sukancem, tako da je tekočina iz žulja odtekala na obeh straneh ob sukancu. Potem je nit zavezal in stvar je bila zaključena, morda samo še malo posprejal z antibiotikom. Nismo mogle verjet učinku tega. Prav vsak žulj se je v dveh do treh dneh posušil. Naslednja leta je to njegovo delo prevzela Mateja, zato smo jo vse klicale "dohtarca" in je to tudi ostala vsa leta naših pohodov.

Žal nas je Lenč leta 93, malo pred tretjim pohodom nenadoma in mnogo prezgodaj zapustil. Zato smo se morali v mesecu dni popolnoma na novo organizirati. Šele tedaj smo videle, kaj vse je pripravljal in koliko stvari me še nismo vedele.

Prosile smo Jožeta Šušteršiča, da bi on prevzel nasledništvo Lenča. Vedele smo, da tudi Jože zelo veliko hodi v hribe in da nam lahko pomaga pri naših odpravah. Privolil je in tretji pohod smo opravili točno po napisani trasi, katero si je Lenč zamislil . V letu 94 smo organizirali jubilejni 20. Pohod na Triglav in poimenovali smo ga "jubilejni Lenčev pohod". Lenč je bil namreč prvi, ki je skupaj s tudi že pokojnim Stanetom Urhom in pa Petkovšek Jakatom prvič prehodil peš od Vrhnike do Triglava. Ta jubilejni pohod je uspel brez vsake poškodbe, kar je pri hoji v hribe ena najvažnejših stvari. Ker pa smo ženske pot od Vrhnike do Triglava prehodile že štirikrat, smo se leta 95 odločile, da začnemo delati transverzalo. Tako smo v štirih etapah po pet dni prišle od Pohorja pa v letošnjem letu do Idrije.

Vmes smo leta 99 zopet organizirali jubilejni pohod, tedaj že 25 za vse pohodne skupine Triglavcev.

V vseh teh letih nas je hodilo skupno 52 žensk, kako pa smo to opravljale po letih pa je razvidno iz spodnje tabele. Samo tri od teh hodijo s skupino že vsa leta.

Na posameznem pohodu nas je hodilo največ 26 in najmanj 16, kar je za organizacijo pohoda tudi najprimerneje.

Leto pohoda
Datum pohoda
Št. pohodnic
Trasa pohoda
1991
23.7. - 27.7.
21
Vrhnika - Triglav
1992
21.7. - 25.7.
24
Vrhnika - Triglav
1993
27.7. - 31.7.
25
Vrhnika - Triglav
1994
20.7. - 24.7.
26
Vrhnika - Triglav
1995
25.7. - 29.7.
26
Maribor - Solčava
1996
23.7. - 29.7.
23
Solčava - Jezersko
1997
29.7. - 2.8.
19
Jezersko - Golica
1998
28.7. - 1.8.
19
Golica - Krn
1999
20.7. - 24.7.
22
Vrhnika - Triglav
2000
25.7. - 29.7.
16
Krn - Idrija

Besedilo je povzeto po brošuri, ki je bila izdana leta 2000 ob 40 letnici društva.

   
   
 
 
12.08.2010
Pohod Triglavk po Zahodnih Julijcih 27.7.2010 – 30.7.2010
 

Tudi letos smo se planinke Planinskega društva Vrhnika, združene v planinski skupini »Triglavke«, zbrale za pohod po zahodnih Julijcih  v planiranem  času od 27.7. do 31.7.2010.

Izhodišče naših pohodov je bilo v Bovcu, od koder smo se z žičnico popeljali na Kaninske pode (2202 m). Od tam nas je pot vodila do doma Petra Skalarja (2260 m), kjer smo pustili del prtljage in se takoj napotili k osvojitvi prvega planiranega vrha – Visokega Kanina (2587 m). Hoja po tem delu visokogorja nam je razkrivala lepote kraškega sveta. Voda je skozi čas v kamen izklesala razne vdolbine . Čeprav je svet skalnat in mestoma peščen, so nas ob poti

razveseljevali pogledi na živo pisano gorsko cvetje. Sam vzpon na vrh je zelo strm, zato tudi varovan z jeklenicami in olajšan s klini. Potrebna je pazljivost in primerna fizična pripravljenost. Naš trud je bil poplačan s prekrasnim razgledom na Julijske Alpe v Italiji z vrhovi kot so Montaž, Viš , ŠpikHude police in smučišče Sella Nevea, ki je povezano s Kaninom in pa na vrhove naših gora kot so Triglav, Mangart, Krn, Krasji vrh, Kobariški Stol,  in še bi lahko naštevali. Oblačno nebo nas je priganjalo k sestopu z vrha in še pred dežjem smo se vrnili v kočo, kjer smo prenočevali.

Jasno jutro nas je kar vabilo k vzponu na Prestreljenik ( 2499 m), pod katerim je znano naravno okno, ki za ogled privlači številne ljubitelje gora. Pri vzponu na vrh so nam druščino delali tropi belih in črnih ovac na visokogorski paši. Razgledi na okoliške gore in v dolino so bili zopet prekrasni in prav zaradi njih se vsak napor pri hoji izplača. Za spust v dolino Krnice preko Prevale , Planine Krnice v vas Zavrzelno  je bilo potrebno prehoditi skoraj 2000 m višinske razlike. Cvetja ob poti ni manjkalo, kar nam je lepšalo poglede naokoli in res smo lahko ugotavljali kako lepa in neokrnjena je naša gorska pokrajina.

Nočitev nas je čakala v vasi Log pod Mangartom, ki je po močnem plazu pred leti, že lepo obnovljena. V njej lahko vsakdo najde pravi mir in zdi se  kot, da bi se tu zaustavil čas. Naslednji dan smo se namenili na vrh Jerebice ( 2126 m), preko doline Možnice, vendar nam je dež prekrižal načrte. Zaradi varnosti smo se morali vrniti nazaj v dolino. Sledil je ogled mogočnih ostankov trdnjave Kluže iz leta 1639 in kasnejših utrdb v ozki dolini Koritnice , na ustju Bavščice.

Četrtega dne se je deževno vreme še okrepilo in nam tako preprečilo nameravano osvojitev vrha Svinjaka (1653 m) in naslednjega dne vrha Mangarta (2679 m). Pripeljali smo se do koče pod Mangartom, kjer je močno pihal veter,bilo je zelo mrzlo in goro je pobelil sneg. Zadovoljiti smo se morali le s pogledi proti vrhu.

Sprijazniti se je bilo potrebno s predčasnim zaključkom naših pohodov, saj smo spoznali , da je narava nepremagljiva in tudi optimistični planinci jo moramo upoštevati. Res pa je, da so gore večne in možnosti za osvojitve vrhov  bo še mogoče realizirati.

Besedilo: Jana Fabjan   Fotografije: Irma, Štefka in Jože

 
 
Untitled Document
 
  Razgledni stolpi v Sloveniji
Čudovit sončen zahod nad Pl...
Koča na planini zaprta
Društvena pisarna zaprta
Sončki na Sveti planini
Veseli Triglavci na 2244 m vi...
Tudi Zimzeleni po Hmeljski poti
Barjani na Limbarski gori

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008