Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 


     Zgodovina
     Izleti
     Foto galerija
     Aktualno
 
 
 
25.02.2020
Zimzeleni na deževni torek ob Dragonji do Sečoveljskih solin
 

Da bi izkoristili tudi deževen torek, je naš pohodnik Andrej pripravil pohod ob Dragonji do izliva v morje in obisk Sečoveljskih solin.  Hvala mu za dobro idejo.

Solinarstvo pa nam je predstavil takole:

»Sečoveljske soline so najsevernejše soline v Sredozemlju. Solinarstvo je dejavnost pridobivanja soli v plitvih umetnih bazenih z robovi in dnom iz blata oziroma ilovice, da vanje ne moreta dotekati ne morska ne sladka voda. Soline se nahajajo na položnih obalah in tam, kjer je na razpolago dovolj ilovice za gradnjo solinarskih bazenov.

Pradavni način solinarjenja so se piranski solinarji naučili od solinarjev z otoka Paga.

Pri počasnem kroženju slanice iz enega bazena za izhlapevanje v drugega se morska voda zgoščuje. Ko je primerno gosta, jo spustijo v bazene, ki imajo posebne jaške, kamor spuščajo padavinsko vodo, da se zgoščena slana voda ne bi preveč razredčila. V teh bazenih se ob primerni gostoti v obliki kristalov izloča kuhinjska sol. Ker so soline pod milim nebom, je letina odvisna od vremena.

Pri nas so bile  soline tudi v Strunjanu, pri Izoli, Kopru in tudi v predmestju Trsta.

Sečoveljske soline se razprostirajo na 650 ha, ki so od leta 2001 zavarovane kot Krajinski park.

Prvi zapisi o njih segajo  v 13. stoletje, verjetno pa so še starejše. V 19. stoletju je bilo tukaj kar 400 solinarskih hiš. Kako so solinarji živeli, si lahko  ogledamo v Solinarskem muzeju.

Sečoveljske soline so edino slovensko mokrišče z Unescovo konvencijo   in so pravi raj za ptice, saj na tem ornitološkem območju gnezdi in občasno živi kar 280 ptičjih vrst. 

Morska voda prinaša  v notranjost solin v bazene veliko hrane – planktonskih organizmov, drobnih vretenčarjev in ribjih mladic.

Spomladi so tu pomembna gnezdišča.«

Tako smo se sprehodili ob lepo regulirani reki Dragonji od mejnega prehoda vse do  širokega izliva v morje. Bil je izjemen pogled na izliv z množico labodov. Nato smo si ogledali še prelivna polja in obiskali obnovljeno hišo, v kateri je muzej.


Zapisal: Andrej Štular

Slike Željko Jadanić


FOTOGRAFIJE 

 

 
 
 
 
Untitled Document
 
  Barjani po okolici Vrhnike ...
Veseli triglavci vabijo na po...
56. planinski tabor v Robanov...
Vabilo na planinski pohod
V avgustu ne bo uradnih ur
Vabilo na planinski pohod
BLEGOŠ, 20. junij 2020
Vabilo na planinski pohod

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008