Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
 
     Zgodovina
     Izleti
     Galerija
     Aktualno
 
  Zgodovina
   
  Planinska pohodna skupina Lintverni je bila ustanovljena leta 1987. ustanovili smo je nekateri člani Lenčeve pohodne skupine Triglavci, ki smo si na pohodih z Vrhnike na Triglav nabirali neprecenljive pohodne izkušnje.
  Eno prvih vprašanj po ustanovitvi je bilo poimenovanje skupine. Predlaganih je bilo več imen, med drugim:Barjanci, Mostarji, Vrhničani, a na koncu se je izoblikovalo ime Lintverni. To najbolj simbolizira pripadnost Vrhniki, njenim zemljepisnim značilnostim, hkrati pa predstavlja tudi pohodnega duha pohodnikov - »bruhne kot lintvern«.
  Zanimivo je bilo, da so bili pri lintvernih v začetku tudi pohodniki, ki so še naprej hodili tudi s Triglavci. Najbolj znana je Jaka Susman-Uš, ki je bil v prvih letih nepogrešljiv član Lintvernov. Nasploh je bilo prva leta med obema skupinama čutiti neke vrste tekmovalnost,ki pa je z leti zbledela in je danes ni več zaznati. Ljubezen do pohodov in do gora pač premega vse ovire.
  Lintverni smo si od samega začetka postavili znani cilj iz Lenečeve pohodne skupine – vsakoletni pohod iz Vrhnike na Triglav. Več let smo se tega cilja trdno oklepali. Prehodili smo različne smeri, od »najbolj leve«, ki nas je vodila čez Medvedje Brdo, Ledine, Kojco, bukov vrh, planino Razor, krn, Krnsko in Triglavska jezera, Dolič do Triglava, pa do najbolj vzhodne, ko smo se najprej vzpeli na Grmado, nato na Tošc, nadeljevali preko Lubnika proti Jelovici, prehodili Pokljuko in se prek Lipance in Vodnikov koče povzpeli na Triglav. Vmes pa je bili nešteto prelepih »srednjih« različic, ki nam bodo ostale zavedno v spominu. Kdo se ne bi Hotavelj, Robidenskega Brda, Blegoša, Davče, Soriške planine pa enkratne Uskovnice, Vogarja in čudovite Planine pri Jezeru. Nešteto spomonov nas veže na Velo polje in Vodnikovo kočo z nekdanjo oskrbnico Angelco pa na Planiko, Kredarico in Dolič. Na vsako od koč oz. planinskih planinskih domov na naših poteh so ostali enkratni spomini, predvsem na večere, ko smo skupaj z drugimi planinci kljub utrujenosti ostali budni dolgo v noč, zapeli in marsikatero planinsko tudi »zagodli«.
  Lintverni smo se tudi zelo zgodaj dogovorili, da poleg osrednjega cilja – Triglava, vsako leto določimo še enega nekoliko nižjo goro ali hrib na naši poti. Čeprav je tudi nam Triglav izjemno ljub in ga imamo tako kot druge pohodne skupine za simbol slovenstva in tradicionalni cilj, smo se med prvimi odločili, da za letni pohod izberemo druge smeri po naši lepi domovini. Naši odločitvi so sledile tudi druge vrhniške pohodne skupine.
  Pa še nekaj je značilno za Lintverne. Veljamo za zelo dobro organizirano planinsko pohodno skupino, ki deluje vse leto in ne le v pripravah in izvedbi letnega pohoda. Vsako zadnjo sredo v mesecu se srečujemo v eno od vrhniških gostiln. Tako smo se dobivali nekaj časa pri Turšiču, potem nekaj let pri Botru, zdaj pa že več let v Močilniku. Srečanja so lepa priložnost da nazdravimo vsem članom, ki imajo v tekočem mesecu rojstni dan, da se pogovorimo o preteklih pohodih ter načrtih za prihodnost. Letno namreč izpeljemo najmanj tri pohode: poleg več dnevnega tradicionalnega v avgustu še dvodnevnega spomladanskega ter enodnevnega zimskega (ponavadi so to Dražgoše). Po zaslugi Janeza Pečarja-Pastirja in Cirila Garafolja-Cvetka smo aktivni tudi v sekciji Veseli triglavci.
  Lintverni imamo svoj znak, ki vključuje tri pomembne simbole naše pohodne skupine: lintverna – zmaja (planinca, pohodnika), planinski nahrbtnik ter planinsko markacijo. Avtor simbola je Pavle Mrak, znan vrhniški slikar in kulturni delavec.
Besedilo je povzeto iz brošure, ki je izšla ob 40 letnici društva.
   
 
 
05.08.2016
Zadnjiški Ozebnik, 2083 m

Pripeljali smo se čez Vršič, zavili proti Zadnjici ter parkirali na začetku doline. Prijetna, rahlo vzpenjajoča gozdna pot nas je vodila mimo nekdanjih pastirskih koč, ki so zdaj preurejene v sodobne vikende. Na zadnjem križišču smo zavili  desno čez hudourniški potok proti Prehodavcem oz. v smeri Zadnjiškega Ozebnika. Naša namera je bila, da osvojimo mogočni osamelec sredi veličastnih Julijcev in temu smo sledili. Zadnjiški Ozebnik je poraščen praktično do vrha, okrog njega pa pravo gorovje - Pihavec, Kriški podi, Prehodavci ter Kanjavec in Triglav v ozadju. Nadaljevali smo skozi Zadnjiški dol proti sedlu Čez dol. Vezist je spomnil, da je bila navada Lintvernov še iz Pastirjevih časov, da se po dveh urah hoje malica. Po krajšem počitku ob izviru vode smo se povzpeli do  sedla, kjer se nadaljuje proti Prehodavcem oz. čez sedlo po južni strani proti dolini Trenete. Mi pa smo zavili desno po nemarkirani stezi. Za nadaljevanje vzpona je vso “oblast” prevzel Špik. Presenetljivo uporno , previdno ter hitro smo “nabirali” metre. Kamnita steza in ruševje, vmes pa borovi grmički, so zahtevali pozornost pri vsakem koraku. Dvignili smo se na greben pod vrh Zadnjega Ozebnika. Kljub nekoliko oblačnemu vremenu so se ponudili čudoviti razgledi po Julijcih. Slutili smo, da je vrh blizu, morda že viden, no pa nas je Marč spomnil, da po navadi vrh ni nikoli tisti, ki ga najprej vidiš, ampak je vedno še nekoliko višje in v ozadju. In Marčeva napoved se je uresničila. Morali smo se še nekoliko potruditi da je bil vrh končno osvojen. Na vrhu je bilo vetrovno in hladno. No zakaj pa se mu reče Ozebnik? Morda je bilo danes le naključje ali pač? Sledilo je fotografiranje, malica in nato pa še bolj zahteven spust. Podobnost s spustom s Košutnikovega turna je bila očitna, le da pred skoraj 20 leti nismo natančno vedeli kam se spuščamo, ... no tokrat pa nas je Špik varno pripeljal do sedla Čez dol. Nadaljevali smo po mulatjeri po južni strani gore. Gozdna pot je bila dolga in precej časa smo potrebovali, da smo se vrnili na  izhodišče v Trento. Za zaključek je ”padla” še pica v Trenti,

sledil je povratek čez Vršič, nato smo se odžejali s pivom pri Aljažu na Dovjah ter se vrnili domov na  Vrhniko. Pohod oz. vzpon na Zadnjiški Ozebnik ne spada med najzahtevnejše, res pa je, da smo za ta vzpon in spust nazaj v dolino potrebovali več kot 9 ur.

Na pohodu smo sodelovali: Cvele,  Marč, Špik, Špilčk, Aleš in Vezist.

Fotografije: Špik in Vezist

Besedilo: Vezist

 

( ! ) Warning: mysql_fetch_row() expects parameter 1 to be resource, boolean given in /home/ampy01/domains/pd-vrhnika.si/public_html/litverni_zgodovina.php on line 129
Call Stack
#TimeMemoryFunctionLocation
10.0002235256{main}( ).../litverni_zgodovina.php:0
20.0119249296mysql_fetch_row ( ).../litverni_zgodovina.php:129
 
Untitled Document
 
  Ponovno odprtje društvene pi...
Vabilo na planinski pohod
Ponovno odprtje Koče na Planini
OBVESTILO
Zimzeleni od Topola do Medvod
NUJNO OBVESTILO
OBVESTILO!
OBVESTILO

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008