Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
 
     Zgodovina
     Izleti
     Galerija
     Aktualno
 
  Zgodovina
   
  Planinska pohodna skupina Lintverni je bila ustanovljena leta 1987. ustanovili smo je nekateri člani Lenčeve pohodne skupine Triglavci, ki smo si na pohodih z Vrhnike na Triglav nabirali neprecenljive pohodne izkušnje.
  Eno prvih vprašanj po ustanovitvi je bilo poimenovanje skupine. Predlaganih je bilo več imen, med drugim:Barjanci, Mostarji, Vrhničani, a na koncu se je izoblikovalo ime Lintverni. To najbolj simbolizira pripadnost Vrhniki, njenim zemljepisnim značilnostim, hkrati pa predstavlja tudi pohodnega duha pohodnikov - »bruhne kot lintvern«.
  Zanimivo je bilo, da so bili pri lintvernih v začetku tudi pohodniki, ki so še naprej hodili tudi s Triglavci. Najbolj znana je Jaka Susman-Uš, ki je bil v prvih letih nepogrešljiv član Lintvernov. Nasploh je bilo prva leta med obema skupinama čutiti neke vrste tekmovalnost,ki pa je z leti zbledela in je danes ni več zaznati. Ljubezen do pohodov in do gora pač premega vse ovire.
  Lintverni smo si od samega začetka postavili znani cilj iz Lenečeve pohodne skupine – vsakoletni pohod iz Vrhnike na Triglav. Več let smo se tega cilja trdno oklepali. Prehodili smo različne smeri, od »najbolj leve«, ki nas je vodila čez Medvedje Brdo, Ledine, Kojco, bukov vrh, planino Razor, krn, Krnsko in Triglavska jezera, Dolič do Triglava, pa do najbolj vzhodne, ko smo se najprej vzpeli na Grmado, nato na Tošc, nadeljevali preko Lubnika proti Jelovici, prehodili Pokljuko in se prek Lipance in Vodnikov koče povzpeli na Triglav. Vmes pa je bili nešteto prelepih »srednjih« različic, ki nam bodo ostale zavedno v spominu. Kdo se ne bi Hotavelj, Robidenskega Brda, Blegoša, Davče, Soriške planine pa enkratne Uskovnice, Vogarja in čudovite Planine pri Jezeru. Nešteto spomonov nas veže na Velo polje in Vodnikovo kočo z nekdanjo oskrbnico Angelco pa na Planiko, Kredarico in Dolič. Na vsako od koč oz. planinskih planinskih domov na naših poteh so ostali enkratni spomini, predvsem na večere, ko smo skupaj z drugimi planinci kljub utrujenosti ostali budni dolgo v noč, zapeli in marsikatero planinsko tudi »zagodli«.
  Lintverni smo se tudi zelo zgodaj dogovorili, da poleg osrednjega cilja – Triglava, vsako leto določimo še enega nekoliko nižjo goro ali hrib na naši poti. Čeprav je tudi nam Triglav izjemno ljub in ga imamo tako kot druge pohodne skupine za simbol slovenstva in tradicionalni cilj, smo se med prvimi odločili, da za letni pohod izberemo druge smeri po naši lepi domovini. Naši odločitvi so sledile tudi druge vrhniške pohodne skupine.
  Pa še nekaj je značilno za Lintverne. Veljamo za zelo dobro organizirano planinsko pohodno skupino, ki deluje vse leto in ne le v pripravah in izvedbi letnega pohoda. Vsako zadnjo sredo v mesecu se srečujemo v eno od vrhniških gostiln. Tako smo se dobivali nekaj časa pri Turšiču, potem nekaj let pri Botru, zdaj pa že več let v Močilniku. Srečanja so lepa priložnost da nazdravimo vsem članom, ki imajo v tekočem mesecu rojstni dan, da se pogovorimo o preteklih pohodih ter načrtih za prihodnost. Letno namreč izpeljemo najmanj tri pohode: poleg več dnevnega tradicionalnega v avgustu še dvodnevnega spomladanskega ter enodnevnega zimskega (ponavadi so to Dražgoše). Po zaslugi Janeza Pečarja-Pastirja in Cirila Garafolja-Cvetka smo aktivni tudi v sekciji Veseli triglavci.
  Lintverni imamo svoj znak, ki vključuje tri pomembne simbole naše pohodne skupine: lintverna – zmaja (planinca, pohodnika), planinski nahrbtnik ter planinsko markacijo. Avtor simbola je Pavle Mrak, znan vrhniški slikar in kulturni delavec.
Besedilo je povzeto iz brošure, ki je izšla ob 40 letnici društva.
   
 
 
16.02.2016
Lintverni na Lavrovcu in Golem vrhu

Pohod v spomin našega Lintverna Aleša Goropekarja je bil tokrat že osmi po vrsti. Prav toliko let bo minilo letos poleti od njegove tragične nesreče, ko se je za vedno poslovil. Vzpon na Lavrovec in Goli vrh ter ogled utrdbe na Rupnikovi liniji je bil  naš letošnji cilj. Jasno sobotno jutro ter novozapadli sneg sta naredila prijazen zimski dan.

V Smrečju, kjer smo začeli s pohodom nas je pričakala debela snežna odeja. Drevje obteženo s snegom ter nepregažene steze, pa so naredile vtis prave zimske idile. Le sneg, ki se je tu in tam vsul s kakšne veje, je zmotil spokojno tišino, ko smo se vzpenjali v hrib. Precej časa je že minilo, odkar smo bili nazadnje na Lavrovcu, zato smo si ponovno z zanimanjem ogledali postajo za registracijo sončnega obsevanja. Ogledali pa smo si tudi novo kapelico, ki so jo zgradili na tem znamenitem vrhu. Od nekje se je pripodila megla, zato smo odhiteli naprej proti Golemu vrhu.

Splužene poti so nam olajšale hojo in prav kmalu smo prispeli do kmetije Lomarjevih na pobočju Golega vrha. Na kmetiji, ki je poznana po izdelavi originalnih košev in košar pletenih iz leske, nas je že čakal vodnik Peter Oblak, s katerim smo bili dogovorjeni, da nam razkaže in predstavi utrdbe Rupnikove linije na Golem vrhu.  Že prva utrdba s katero smo se seznanili, je obnovljena in skrbno urejena, tako da bi tudi danes vanjo lahko namestili vojaško posadko. Nato smo se povzpeli še višje na Goli vrh do ene od največjih utrdb, ki je predstavljala osrednji  del Rupnikove linije v širšem območju Poljanske doline. Vodnik nam je povedal veliko zanimivosti, od tega kako se je utrdba gradila, zakaj je bila zgrajena in zakaj ni nikoli služila svojemu namenu, pa tudi kako domiselno se v današnjem času ta pomnik zgodovine namenja za turistične in druge namene. Več  kot 200 m glavnega, ter več stranskih hodnikov in objektov so obnovljeni in nudijo, poleg ogleda restavriranih prostorov in razstavljenih zgodovinskih eksponatov različne vojaške opreme, tudi primerno urejene prostore za izvedbo priložnostnih kulturnih in športnih dogodkov. Ta zares enkratni ogled in predstavitev smo zaključili v 25 m visoki opazovalnici.

Seveda je po zaključku pohoda in ogledu Rupnikove linije na Golem vrhu, sledil povratek in tradicionalno skupno kosilo.

Na pohodu smo sodelovali: Duno, Grintovec, Ligojnc, Marč, Stari, Špik, Špilčk, Vezist ter Aleš, na koncu pa se nam je pridružil tudi Cvičkar.

Besedilo: Vezist

Fotografije: Špik, Grintovec in Vezist

 

( ! ) Warning: mysql_fetch_row() expects parameter 1 to be resource, boolean given in /home/ampy01/domains/pd-vrhnika.si/public_html/litverni_zgodovina.php on line 129
Call Stack
#TimeMemoryFunctionLocation
10.0002235256{main}( ).../litverni_zgodovina.php:0
20.0112249232mysql_fetch_row ( ).../litverni_zgodovina.php:129
 
Untitled Document
 
  Ponovno odprtje društvene pi...
Vabilo na planinski pohod
Ponovno odprtje Koče na Planini
OBVESTILO
Zimzeleni od Topola do Medvod
NUJNO OBVESTILO
OBVESTILO!
OBVESTILO

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008