Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
 
     Zgodovina
     Izleti
     Galerija
     Aktualno
 
  Zgodovina
   
  Planinska pohodna skupina Lintverni je bila ustanovljena leta 1987. ustanovili smo je nekateri člani Lenčeve pohodne skupine Triglavci, ki smo si na pohodih z Vrhnike na Triglav nabirali neprecenljive pohodne izkušnje.
  Eno prvih vprašanj po ustanovitvi je bilo poimenovanje skupine. Predlaganih je bilo več imen, med drugim:Barjanci, Mostarji, Vrhničani, a na koncu se je izoblikovalo ime Lintverni. To najbolj simbolizira pripadnost Vrhniki, njenim zemljepisnim značilnostim, hkrati pa predstavlja tudi pohodnega duha pohodnikov - »bruhne kot lintvern«.
  Zanimivo je bilo, da so bili pri lintvernih v začetku tudi pohodniki, ki so še naprej hodili tudi s Triglavci. Najbolj znana je Jaka Susman-Uš, ki je bil v prvih letih nepogrešljiv član Lintvernov. Nasploh je bilo prva leta med obema skupinama čutiti neke vrste tekmovalnost,ki pa je z leti zbledela in je danes ni več zaznati. Ljubezen do pohodov in do gora pač premega vse ovire.
  Lintverni smo si od samega začetka postavili znani cilj iz Lenečeve pohodne skupine – vsakoletni pohod iz Vrhnike na Triglav. Več let smo se tega cilja trdno oklepali. Prehodili smo različne smeri, od »najbolj leve«, ki nas je vodila čez Medvedje Brdo, Ledine, Kojco, bukov vrh, planino Razor, krn, Krnsko in Triglavska jezera, Dolič do Triglava, pa do najbolj vzhodne, ko smo se najprej vzpeli na Grmado, nato na Tošc, nadeljevali preko Lubnika proti Jelovici, prehodili Pokljuko in se prek Lipance in Vodnikov koče povzpeli na Triglav. Vmes pa je bili nešteto prelepih »srednjih« različic, ki nam bodo ostale zavedno v spominu. Kdo se ne bi Hotavelj, Robidenskega Brda, Blegoša, Davče, Soriške planine pa enkratne Uskovnice, Vogarja in čudovite Planine pri Jezeru. Nešteto spomonov nas veže na Velo polje in Vodnikovo kočo z nekdanjo oskrbnico Angelco pa na Planiko, Kredarico in Dolič. Na vsako od koč oz. planinskih planinskih domov na naših poteh so ostali enkratni spomini, predvsem na večere, ko smo skupaj z drugimi planinci kljub utrujenosti ostali budni dolgo v noč, zapeli in marsikatero planinsko tudi »zagodli«.
  Lintverni smo se tudi zelo zgodaj dogovorili, da poleg osrednjega cilja – Triglava, vsako leto določimo še enega nekoliko nižjo goro ali hrib na naši poti. Čeprav je tudi nam Triglav izjemno ljub in ga imamo tako kot druge pohodne skupine za simbol slovenstva in tradicionalni cilj, smo se med prvimi odločili, da za letni pohod izberemo druge smeri po naši lepi domovini. Naši odločitvi so sledile tudi druge vrhniške pohodne skupine.
  Pa še nekaj je značilno za Lintverne. Veljamo za zelo dobro organizirano planinsko pohodno skupino, ki deluje vse leto in ne le v pripravah in izvedbi letnega pohoda. Vsako zadnjo sredo v mesecu se srečujemo v eno od vrhniških gostiln. Tako smo se dobivali nekaj časa pri Turšiču, potem nekaj let pri Botru, zdaj pa že več let v Močilniku. Srečanja so lepa priložnost da nazdravimo vsem članom, ki imajo v tekočem mesecu rojstni dan, da se pogovorimo o preteklih pohodih ter načrtih za prihodnost. Letno namreč izpeljemo najmanj tri pohode: poleg več dnevnega tradicionalnega v avgustu še dvodnevnega spomladanskega ter enodnevnega zimskega (ponavadi so to Dražgoše). Po zaslugi Janeza Pečarja-Pastirja in Cirila Garafolja-Cvetka smo aktivni tudi v sekciji Veseli triglavci.
  Lintverni imamo svoj znak, ki vključuje tri pomembne simbole naše pohodne skupine: lintverna – zmaja (planinca, pohodnika), planinski nahrbtnik ter planinsko markacijo. Avtor simbola je Pavle Mrak, znan vrhniški slikar in kulturni delavec.
Besedilo je povzeto iz brošure, ki je izšla ob 40 letnici društva.
   
 
 
30.08.2012
Lintverni z Vrhnike na Triglav

V načrt večdnevnih pohodov za leto 2012 smo Lintverni zapisali: »16. 8. do 20. 8. 2012 – Vrhnika – Triglav ob 25. letnici Lintvernov« in skladno z načrtom smo to pot tudi opravili. Zjutraj, v četrtek, na prvi dan pohoda, smo se zbrali na standardnem zbornem mestu, pozdravit nas je prišel naš Lintvern Šolnik in predsednik društva Roman Novak.

Niti za kavo ni bilo časa, tako smo bili nabrušeni, da so »logisti«: Stari – vodja logistike, Bankir in B`čar »zakurblali« avtomobile, ostali pa smo že brusili pete proti Mali Ligojni, Zaklancu, Polhovemu Gradcu.

Le Pastir, Peter Petkovšek in Vezist so se odločili, da se nam na poti pridružijo šele v nedeljo.

Sledil je vzpon na Polhograjsko Grmado, Tošč, spust do Sela, kjer so nas začele preganjati dežne kaplje, a smo lepo vedrili najprej na Ožboltu pri znancu Rafelnu s soprogo ob dobri postrežbi, se nato spustili v dolino in naslednjič vedrili pri Nacetu, pod Lubnikom. Kar v dežju smo premagali 40 minutni vzpon na Lubnik in ga dosegli ob še zadnjih deževnih kapljah ter se predali v dobre roke skrbne oskrbnice in kuharice. Nepozabno dobro smo jedli, prespali prvo noč in ob obilnem zajtrku nadaljevali našo pot do sv. Tomaža, Praprotna in vse do Jamnika, začetka hudo dolge Jelovice. Kosilo nas je »ujelo« v Partizanskem domu na Vodiški planini in s polnimi želodci smo jo mahnili dalje Goški ravni naproti, kjer smo drugič prenočevali.

Tretji dan smo se namenili proti Kupljeniku, a nam je Špik s svojo »razširjeno« potjo omogočil vzpon nad Babji zob in šele nato spust v dolino do Kupljenika, kjer nam je logistika »vlila« novih moči in že so bili na vrsti Bohinjska Bela, vzpon pod sam Galetovec ter nadaljevanje poti do Gorjuš, Mrzlega studenca in Blejske koče na planini Lipanca, kjer je oskrbnik Jože z ekipo poskrbel za pijačo, prehrano in prenočišče.

Dodobra okrepljeni z obilnim zajtrkom smo nadaljevali pot pod Mrežcam, Debelim vrhom, se povzpeli na Srenjski preval in pod obema Draškima vrhovoma dosegli Studorski preval, ker smo skoraj do sekunde natančno prispeli skupaj s trojico, ki je ta dan, v nedeljo, začela pot s planine Konjščice.

Vsi smo nadaljevali pot proti Vodnikovem domu, ki je bil cilj za našo vrlo trojico, ostali pa smo zagrizli na

Konjski preval vse do Planike, kjer smo odložili nahrbtnike in se po okrepitvi z jedačo in pijačo podali na samega očaka, v popoldanskih urah je bil osvojen in s tem dosežen načrt poti. Sledil je le še spust nazaj do Planike, močna večerja in ubrano petje do »povečerja« ter mirno spanje ob spremljavi nekaj nas smrčačev.

Ponovno lepo jasno jutro, krepak zajtrk in spust v dolino, kjer smo že nad planino Konjščico ponovno srečali naše »ubežnike« z Vodnikovega doma, se z njimi zaklepetali na sami planini in jo ucvrli do naših jeklenih konjičkov.

Ponosni, da smo opravili načrtovano pot, smo si stisnili roke, kovali načrte za večdnevni pohod v naslednjem letu in že je bila tu Vrhnika.

Kljub vsemu pa so bili pravi zmagovalci naši trije Lintverni, več o tem pa v priloženem prispevku v nadaljevanju.

 

Pastir ponovno z Lintverni

Odločitev je padla. Pastir se je po 12 letih odločil, da se ponovno odpravi v hribe. Kam in kako visoko? V okviru letnega pohoda v počastitev 25 letnice obstoja Lintvernov – v Julijce. Le če bodo moči dopuščale, volje je na pretek. Lažji pohodi okrog Vrhnike so Pastirju vlili upanje in pogum. Živ je še spomin na besede zdravnice, ki mu je po hudi prometni nesreči  dejala, da na Planino bo že še šlo, kaj več pa ne.  Pastir se ne vda, treba je verjeti, upati in tudi poskusiti.

In smo krenili. Zelo zgodaj smo parkirali pod planino Konjščico – Pastir, Peter, ki se nam je pridružil kot ustanovni član Lintvernov ter Vezist. Za ogrevanje do Konjščice smo porabili le nekaj več časa kot piše na tabli.  Predah na Konjščici je bil ravno pravšnji. Po prijetni senci smo nadaljevali le še nekaj časa. Nekje na sredi poti pod Jezerci je sonce že pogrelo, pojavile so se prve prave kaplje znoja. Obetala se je vročina ter naporna pot vse do cilja – Vodnikov dom je bil mišljen. Malo krajših predahov in prav kmalu smo bili na Jezercih. Spokojna tišina, planincev še bolj malo, krajši počitek in nato naprej proti Studorskemu prevalu. Potoček ob vznožju strmine je dajal upanje, da pa le ni vse tako suho, pač bilo je le upanje. Prav kmalu je za potočkom izginila vsaka sled, vse je bilo presušeno, močno sonce in peklenska vročina , vendar Pastirja ni nič ustavilo. Morda smo večkrat zastali, toda vztrajno smo se vzpenjali in še pred glavno skupino Lintvernov, ki so prihajali iz  Lipance, osvojili Studorski preval. Tako kot je napovedal Cvičkar. No ni bila to tekma, le vedeti je treba, da Lintverni v svojem dolgoletnem pohodništvu vzdržujemo tempo, ki ga je uvedel prav Pastir.

Malica takoj čez Studorski preval, po Pastirjevo je to po dveh urah hoje, no tokrat malce več, pa zato z užitkom.

Od Studorskega prevala proti Vodnikovem domu pot ni kaj posebnega, le vleče se, hoja po soncu je pa prav morilska. Del porušene poti je utrujajoča, Pastir pravi, da je morda še bolj zahtevna, kot vzpon na preval. Seveda je utrujenosti več, vendar Pastir drži svoj tempo in vztraja. Prehiti nas Franci (Povžar) potem pa smo kmalu pri Vodnikovem domu, pridružita se še B`čar in Jaka. Zadovoljstvo je veliko, Pastir je srečen, zdaj ve koliko še zmore. Ponovi tisto o zdravnici ...samo do Planine... Pridružijo se nam še nekateri Lintverni, veselo je celo popoldne.

Stari je pravočasno preskrbel prenočišča. Spali smo udobno, kot že dolgo ne v hribih. Zjutraj smo krenili zelo zgodaj, z namenom, da smo čim dlje skriti pred  soncem in vročino. Do Studorskega prevala smo šli kar hitro, sestop na Jezerca je potekal gladko. Potoček ob vznožju je v enem dnevu skoraj v celoti izginil. Ponovno počitek na Jezercih. Obdale so nas ovce, tudi njih je dajala žeja, morali smo poskriti svoje premočene majice. Še zadnji resnejši spust proti Konjščici. Čeprav je pot slaba, vročina huda, Pastir ne popušča, želi sam do konca. Noče nobene  pomoči, ne opore ne nošenje nahrbtnika. Nenadoma se vsujejo ostali Lintverni, ki so pred tem osvojili Triglav. Na Konjščici se dobimo vsi, veselja in zadovoljstva ni manjkalo. Pastir prejema čestitke in kmalu začne odštevati, tako kot nekdaj, pred dvanajstimi leti,... deset, devet, … nekdo od Lintvernov je takoj pripomnil, no to pa je izvirno. Dosledno in vztrajno v enakem tempu pridemo do avtomobila. Pastir, vidno utrujeno, žari od veselja in ponovi, zdaj vem kaj še zmorem, tisto o zdravnici pa nič...

Pastir čestitamo.

Na pot smo se podali: Bankir, B`čar, Betajnovc, Cvele, Cvičkar, Duno, Grintov`c, Marč, Mornar, Padalc, Pastir, Povžar, Špik, Špilčk, Stari, Vezist, Jaka Susman, Peter Petkovšek, na koncu pa sta se nam pridružila še Franci Petkovšek in Miloš Komar.

Tekst: Špik  in Vezist, fotografije: Cvele, Cvičkar, Grintov`c, Marč, Vezist in Miloš.

 

( ! ) Warning: mysql_fetch_row() expects parameter 1 to be resource, boolean given in /home/ampy01/domains/pd-vrhnika.si/public_html/litverni_zgodovina.php on line 129
Call Stack
#TimeMemoryFunctionLocation
10.0001235256{main}( ).../litverni_zgodovina.php:0
20.0103269848mysql_fetch_row ( ).../litverni_zgodovina.php:129
 
Untitled Document
 
  Ponovno odprtje društvene pi...
Vabilo na planinski pohod
Ponovno odprtje Koče na Planini
OBVESTILO
Zimzeleni od Topola do Medvod
NUJNO OBVESTILO
OBVESTILO!
OBVESTILO

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008