Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
 
     Zgodovina
     Izleti
     Galerija
     Aktualno
 
  Zgodovina
   
  Planinska pohodna skupina Lintverni je bila ustanovljena leta 1987. ustanovili smo je nekateri člani Lenčeve pohodne skupine Triglavci, ki smo si na pohodih z Vrhnike na Triglav nabirali neprecenljive pohodne izkušnje.
  Eno prvih vprašanj po ustanovitvi je bilo poimenovanje skupine. Predlaganih je bilo več imen, med drugim:Barjanci, Mostarji, Vrhničani, a na koncu se je izoblikovalo ime Lintverni. To najbolj simbolizira pripadnost Vrhniki, njenim zemljepisnim značilnostim, hkrati pa predstavlja tudi pohodnega duha pohodnikov - »bruhne kot lintvern«.
  Zanimivo je bilo, da so bili pri lintvernih v začetku tudi pohodniki, ki so še naprej hodili tudi s Triglavci. Najbolj znana je Jaka Susman-Uš, ki je bil v prvih letih nepogrešljiv član Lintvernov. Nasploh je bilo prva leta med obema skupinama čutiti neke vrste tekmovalnost,ki pa je z leti zbledela in je danes ni več zaznati. Ljubezen do pohodov in do gora pač premega vse ovire.
  Lintverni smo si od samega začetka postavili znani cilj iz Lenečeve pohodne skupine – vsakoletni pohod iz Vrhnike na Triglav. Več let smo se tega cilja trdno oklepali. Prehodili smo različne smeri, od »najbolj leve«, ki nas je vodila čez Medvedje Brdo, Ledine, Kojco, bukov vrh, planino Razor, krn, Krnsko in Triglavska jezera, Dolič do Triglava, pa do najbolj vzhodne, ko smo se najprej vzpeli na Grmado, nato na Tošc, nadeljevali preko Lubnika proti Jelovici, prehodili Pokljuko in se prek Lipance in Vodnikov koče povzpeli na Triglav. Vmes pa je bili nešteto prelepih »srednjih« različic, ki nam bodo ostale zavedno v spominu. Kdo se ne bi Hotavelj, Robidenskega Brda, Blegoša, Davče, Soriške planine pa enkratne Uskovnice, Vogarja in čudovite Planine pri Jezeru. Nešteto spomonov nas veže na Velo polje in Vodnikovo kočo z nekdanjo oskrbnico Angelco pa na Planiko, Kredarico in Dolič. Na vsako od koč oz. planinskih planinskih domov na naših poteh so ostali enkratni spomini, predvsem na večere, ko smo skupaj z drugimi planinci kljub utrujenosti ostali budni dolgo v noč, zapeli in marsikatero planinsko tudi »zagodli«.
  Lintverni smo se tudi zelo zgodaj dogovorili, da poleg osrednjega cilja – Triglava, vsako leto določimo še enega nekoliko nižjo goro ali hrib na naši poti. Čeprav je tudi nam Triglav izjemno ljub in ga imamo tako kot druge pohodne skupine za simbol slovenstva in tradicionalni cilj, smo se med prvimi odločili, da za letni pohod izberemo druge smeri po naši lepi domovini. Naši odločitvi so sledile tudi druge vrhniške pohodne skupine.
  Pa še nekaj je značilno za Lintverne. Veljamo za zelo dobro organizirano planinsko pohodno skupino, ki deluje vse leto in ne le v pripravah in izvedbi letnega pohoda. Vsako zadnjo sredo v mesecu se srečujemo v eno od vrhniških gostiln. Tako smo se dobivali nekaj časa pri Turšiču, potem nekaj let pri Botru, zdaj pa že več let v Močilniku. Srečanja so lepa priložnost da nazdravimo vsem članom, ki imajo v tekočem mesecu rojstni dan, da se pogovorimo o preteklih pohodih ter načrtih za prihodnost. Letno namreč izpeljemo najmanj tri pohode: poleg več dnevnega tradicionalnega v avgustu še dvodnevnega spomladanskega ter enodnevnega zimskega (ponavadi so to Dražgoše). Po zaslugi Janeza Pečarja-Pastirja in Cirila Garafolja-Cvetka smo aktivni tudi v sekciji Veseli triglavci.
  Lintverni imamo svoj znak, ki vključuje tri pomembne simbole naše pohodne skupine: lintverna – zmaja (planinca, pohodnika), planinski nahrbtnik ter planinsko markacijo. Avtor simbola je Pavle Mrak, znan vrhniški slikar in kulturni delavec.
Besedilo je povzeto iz brošure, ki je izšla ob 40 letnici društva.
   
 
 
12.03.2012
Lintverni drugič v Glinščici

Lepoto tega neverjetno lepega kanjona so nekateri izmed Lintvernov že drugič delili s tistimi, ki so bili tokrat "prvopristopniki". Kar deset se nas je zbralo na Vrhniki na sam dan 40 mučencev in lepo sončno vreme nam je že zjutraj razvedrilo obraze, ki jih ni mogla ugnati napovedana rahla burja (kaj je za Primorce rahla smo kmalu spoznali).

Med nami je kar nekaj članov, ki so krepko bližje 100-im kakor 50-im letom, zato so se trije odločili, da nas na Pesku (IT) zapustijo in se zapeljejo do vasice Jezero in si na ta način olajšajo pot. Pa naj bo tako, smo rekli ostali, se spustili skozi gozd (bošk) med divjimi prašiči in srnami do vasice Draga, po vrhu Stene prečili do vasice Jezero, vso pot občudovali poglede v kanjon, na Trst, Miljski zaliv, Debeli rtič, pod nami posejane vasice s slovenskim življem in predvsem na vso pot, ki nas je čakala na povratku iz Boljunca.

Po krajših postankih na obeh razglednikih smo se mimo vasice Zabrežec spustili do Zgornjega konca, tako imenovanega gornjega dela Boljunca, se tu okrepčali, si ogledali, kje so "muko mučile" boljunske perice, se slikali ob zanimivi obnovljeni hišici ter se ob rimskem vodovodu podali cerkvici Marije na Pečeh in slapu naproti. Vse to smo zmogli brez večjih naporov in ob tem ugotovili, da naše ubežne trojke nismo nikjer zasledili.

Našo pot smo nadaljevali do vasice Botač, kjer je včasih mlelo kar trideset mlinov, "prestopili" smo bivšo mejo, a se hitro vrnili na italijansko stran in zagrizli še v zadnji breg do železniške proge in se po njej vrnili v vasico Draga, od tu pa nas je čakal le vzpon do parkiranih vozil na Pesku.

Kaj pa naši trije korenjaki? Oni so si šele privoščili podvig. Spustili so se do Zgornjega konca in jo takoj mahnili v prvo strmino za planinsko kočo ter dosegli vrh nad Boljuncem - Mali kras, ter nas tako prekosili z višino ter dokazali, da niso od muh. Srečno so se vrnili v kočo, tu pa smo jih naložili v avtomobile in vsi srečni ter zadovoljni smo si segli v roke na Vrhniki in se že menili o našem naslednjem podvigu.

Pohoda so se udeležili: Bankir, Betajnovc, Cvele, Cvičkar, Pastir, Stari, Šolnik, Špilčk Grintovc in Špik. 

Besedilo: Špik, foto: Šolnik in Špik

 

( ! ) Warning: mysql_fetch_row() expects parameter 1 to be resource, boolean given in /home/ampy01/domains/pd-vrhnika.si/public_html/litverni_zgodovina.php on line 129
Call Stack
#TimeMemoryFunctionLocation
10.0001235256{main}( ).../litverni_zgodovina.php:0
20.0028247320mysql_fetch_row ( ).../litverni_zgodovina.php:129
 
Untitled Document
 
  Ponovno odprtje društvene pi...
Vabilo na planinski pohod
Ponovno odprtje Koče na Planini
OBVESTILO
Zimzeleni od Topola do Medvod
NUJNO OBVESTILO
OBVESTILO!
OBVESTILO

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008