Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
 
     Zgodovina
     Izleti
     Galerija
     Aktualno
 
  Zgodovina
   
  Planinska pohodna skupina Lintverni je bila ustanovljena leta 1987. ustanovili smo je nekateri člani Lenčeve pohodne skupine Triglavci, ki smo si na pohodih z Vrhnike na Triglav nabirali neprecenljive pohodne izkušnje.
  Eno prvih vprašanj po ustanovitvi je bilo poimenovanje skupine. Predlaganih je bilo več imen, med drugim:Barjanci, Mostarji, Vrhničani, a na koncu se je izoblikovalo ime Lintverni. To najbolj simbolizira pripadnost Vrhniki, njenim zemljepisnim značilnostim, hkrati pa predstavlja tudi pohodnega duha pohodnikov - »bruhne kot lintvern«.
  Zanimivo je bilo, da so bili pri lintvernih v začetku tudi pohodniki, ki so še naprej hodili tudi s Triglavci. Najbolj znana je Jaka Susman-Uš, ki je bil v prvih letih nepogrešljiv član Lintvernov. Nasploh je bilo prva leta med obema skupinama čutiti neke vrste tekmovalnost,ki pa je z leti zbledela in je danes ni več zaznati. Ljubezen do pohodov in do gora pač premega vse ovire.
  Lintverni smo si od samega začetka postavili znani cilj iz Lenečeve pohodne skupine – vsakoletni pohod iz Vrhnike na Triglav. Več let smo se tega cilja trdno oklepali. Prehodili smo različne smeri, od »najbolj leve«, ki nas je vodila čez Medvedje Brdo, Ledine, Kojco, bukov vrh, planino Razor, krn, Krnsko in Triglavska jezera, Dolič do Triglava, pa do najbolj vzhodne, ko smo se najprej vzpeli na Grmado, nato na Tošc, nadeljevali preko Lubnika proti Jelovici, prehodili Pokljuko in se prek Lipance in Vodnikov koče povzpeli na Triglav. Vmes pa je bili nešteto prelepih »srednjih« različic, ki nam bodo ostale zavedno v spominu. Kdo se ne bi Hotavelj, Robidenskega Brda, Blegoša, Davče, Soriške planine pa enkratne Uskovnice, Vogarja in čudovite Planine pri Jezeru. Nešteto spomonov nas veže na Velo polje in Vodnikovo kočo z nekdanjo oskrbnico Angelco pa na Planiko, Kredarico in Dolič. Na vsako od koč oz. planinskih planinskih domov na naših poteh so ostali enkratni spomini, predvsem na večere, ko smo skupaj z drugimi planinci kljub utrujenosti ostali budni dolgo v noč, zapeli in marsikatero planinsko tudi »zagodli«.
  Lintverni smo se tudi zelo zgodaj dogovorili, da poleg osrednjega cilja – Triglava, vsako leto določimo še enega nekoliko nižjo goro ali hrib na naši poti. Čeprav je tudi nam Triglav izjemno ljub in ga imamo tako kot druge pohodne skupine za simbol slovenstva in tradicionalni cilj, smo se med prvimi odločili, da za letni pohod izberemo druge smeri po naši lepi domovini. Naši odločitvi so sledile tudi druge vrhniške pohodne skupine.
  Pa še nekaj je značilno za Lintverne. Veljamo za zelo dobro organizirano planinsko pohodno skupino, ki deluje vse leto in ne le v pripravah in izvedbi letnega pohoda. Vsako zadnjo sredo v mesecu se srečujemo v eno od vrhniških gostiln. Tako smo se dobivali nekaj časa pri Turšiču, potem nekaj let pri Botru, zdaj pa že več let v Močilniku. Srečanja so lepa priložnost da nazdravimo vsem članom, ki imajo v tekočem mesecu rojstni dan, da se pogovorimo o preteklih pohodih ter načrtih za prihodnost. Letno namreč izpeljemo najmanj tri pohode: poleg več dnevnega tradicionalnega v avgustu še dvodnevnega spomladanskega ter enodnevnega zimskega (ponavadi so to Dražgoše). Po zaslugi Janeza Pečarja-Pastirja in Cirila Garafolja-Cvetka smo aktivni tudi v sekciji Veseli triglavci.
  Lintverni imamo svoj znak, ki vključuje tri pomembne simbole naše pohodne skupine: lintverna – zmaja (planinca, pohodnika), planinski nahrbtnik ter planinsko markacijo. Avtor simbola je Pavle Mrak, znan vrhniški slikar in kulturni delavec.
Besedilo je povzeto iz brošure, ki je izšla ob 40 letnici društva.
   
 
 
08.12.2011
Lintverni v Slovenskem planinskem muzeju

Težko je najti kakšno prosto soboto ali nedeljo, zato nas je nekaj Lintvernov v sredo obiskalo Slovenski planinski muzej v Mojstrani. V njem si podajata roke preteklost in sedanjost. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica nudijo obiskovalcu vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru. Stalna razstava je zasnovana kot muzejska pripoved, ki jo doživljamo skozi lasten vzpon na goro.

Najprej smo si ogledali film o Triglavskem narodnem parku in tudi nekaterih drugih biserov našega gorovja, sledil je obisk stalne razstave, kjer smo si z zanimanjem ogledali razstavljene predmete, iskali zaklad, napolnili nahrbtnik, se s samovarovalnim kompletom podali po grebenu, »uživali« ob grmenju in udarih strel v bivaku, spoznavali zaščitene rastline, ponovili nekaj vozlov, občudovali naše himalajce, s kakšno opremo so se desetletja nazaj podajali osvajati najvišje vrhove in na zaključku preverili naše znanje ter bili za uspeh nagrajeni z lično razglednico.

V kletnih prostorih smo si ogledali razstavo gorenjskih olimpijcev iz zimskega obdobja, v pritličju pa so ravno ob našem obisku postavljali razstavo o Bariločah s fotografijami župnika Franca Urbanije z Dovjega.

Tople prostore muzeja smo zapustili in si na poti skozi Radovno v Mlačcah najprej ogledali 24 urni trud domačinov, da bi še pred božičem zaledeneli vse objekte, ki predstavljajo kuliso lednih jaslic. Občudovanja vredni so, saj bijejo neprestano borbo z naravo (najprej idealne ohladitve, nato jim otoplitev pobere ves trud, pa zopet zmrzovanje in tako naprej) a končno vedno zmagajo.

Sledila je še dobra malica Pr`Psnak, ogled več kot 500 let stare Gogalove lipe, ali bolje Lipovca, ob poti proti Bledo pa smo zagledali neverjetno lepo zeleno jezero Kreda, se peljali mimo spomenika v spomin požgani Srednji Radovni, naleteli na odcep za Pokljuško sotesko, prevozili Gorje, Bled (brez »kremšnit«) in se vsi srečni in zadovoljni vrnili na Vrhniko.

Tega izleta smo se udeležili Bankir, B`čar, Cvele, Cvičkar, Stari, Špilčk in Špik.

Besedilo: Špik, fotografije Cvičkar in Špik

 

( ! ) Warning: mysql_fetch_row() expects parameter 1 to be resource, boolean given in /home/ampy01/domains/pd-vrhnika.si/public_html/litverni_zgodovina.php on line 129
Call Stack
#TimeMemoryFunctionLocation
10.0012237280{main}( ).../litverni_zgodovina.php:0
20.0134250664mysql_fetch_row ( ).../litverni_zgodovina.php:129
 
Untitled Document
 
  Ponovno odprtje društvene pi...
Vabilo na planinski pohod
Ponovno odprtje Koče na Planini
OBVESTILO
Zimzeleni od Topola do Medvod
NUJNO OBVESTILO
OBVESTILO!
OBVESTILO

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008