Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
 
     Zgodovina
     Izleti
     Galerija
     Aktualno
 
  Zgodovina
   
  Planinska pohodna skupina Lintverni je bila ustanovljena leta 1987. ustanovili smo je nekateri člani Lenčeve pohodne skupine Triglavci, ki smo si na pohodih z Vrhnike na Triglav nabirali neprecenljive pohodne izkušnje.
  Eno prvih vprašanj po ustanovitvi je bilo poimenovanje skupine. Predlaganih je bilo več imen, med drugim:Barjanci, Mostarji, Vrhničani, a na koncu se je izoblikovalo ime Lintverni. To najbolj simbolizira pripadnost Vrhniki, njenim zemljepisnim značilnostim, hkrati pa predstavlja tudi pohodnega duha pohodnikov - »bruhne kot lintvern«.
  Zanimivo je bilo, da so bili pri lintvernih v začetku tudi pohodniki, ki so še naprej hodili tudi s Triglavci. Najbolj znana je Jaka Susman-Uš, ki je bil v prvih letih nepogrešljiv član Lintvernov. Nasploh je bilo prva leta med obema skupinama čutiti neke vrste tekmovalnost,ki pa je z leti zbledela in je danes ni več zaznati. Ljubezen do pohodov in do gora pač premega vse ovire.
  Lintverni smo si od samega začetka postavili znani cilj iz Lenečeve pohodne skupine – vsakoletni pohod iz Vrhnike na Triglav. Več let smo se tega cilja trdno oklepali. Prehodili smo različne smeri, od »najbolj leve«, ki nas je vodila čez Medvedje Brdo, Ledine, Kojco, bukov vrh, planino Razor, krn, Krnsko in Triglavska jezera, Dolič do Triglava, pa do najbolj vzhodne, ko smo se najprej vzpeli na Grmado, nato na Tošc, nadeljevali preko Lubnika proti Jelovici, prehodili Pokljuko in se prek Lipance in Vodnikov koče povzpeli na Triglav. Vmes pa je bili nešteto prelepih »srednjih« različic, ki nam bodo ostale zavedno v spominu. Kdo se ne bi Hotavelj, Robidenskega Brda, Blegoša, Davče, Soriške planine pa enkratne Uskovnice, Vogarja in čudovite Planine pri Jezeru. Nešteto spomonov nas veže na Velo polje in Vodnikovo kočo z nekdanjo oskrbnico Angelco pa na Planiko, Kredarico in Dolič. Na vsako od koč oz. planinskih planinskih domov na naših poteh so ostali enkratni spomini, predvsem na večere, ko smo skupaj z drugimi planinci kljub utrujenosti ostali budni dolgo v noč, zapeli in marsikatero planinsko tudi »zagodli«.
  Lintverni smo se tudi zelo zgodaj dogovorili, da poleg osrednjega cilja – Triglava, vsako leto določimo še enega nekoliko nižjo goro ali hrib na naši poti. Čeprav je tudi nam Triglav izjemno ljub in ga imamo tako kot druge pohodne skupine za simbol slovenstva in tradicionalni cilj, smo se med prvimi odločili, da za letni pohod izberemo druge smeri po naši lepi domovini. Naši odločitvi so sledile tudi druge vrhniške pohodne skupine.
  Pa še nekaj je značilno za Lintverne. Veljamo za zelo dobro organizirano planinsko pohodno skupino, ki deluje vse leto in ne le v pripravah in izvedbi letnega pohoda. Vsako zadnjo sredo v mesecu se srečujemo v eno od vrhniških gostiln. Tako smo se dobivali nekaj časa pri Turšiču, potem nekaj let pri Botru, zdaj pa že več let v Močilniku. Srečanja so lepa priložnost da nazdravimo vsem članom, ki imajo v tekočem mesecu rojstni dan, da se pogovorimo o preteklih pohodih ter načrtih za prihodnost. Letno namreč izpeljemo najmanj tri pohode: poleg več dnevnega tradicionalnega v avgustu še dvodnevnega spomladanskega ter enodnevnega zimskega (ponavadi so to Dražgoše). Po zaslugi Janeza Pečarja-Pastirja in Cirila Garafolja-Cvetka smo aktivni tudi v sekciji Veseli triglavci.
  Lintverni imamo svoj znak, ki vključuje tri pomembne simbole naše pohodne skupine: lintverna – zmaja (planinca, pohodnika), planinski nahrbtnik ter planinsko markacijo. Avtor simbola je Pavle Mrak, znan vrhniški slikar in kulturni delavec.
Besedilo je povzeto iz brošure, ki je izšla ob 40 letnici društva.
   
 
 
02.12.2017
Lintverni na Škabrijelu in Sveti gori

V žalostnem tednu, ko smo se za vedno poslovili od Petra, smo se odločili za primerno turo za vse Lintverne in ujeli pravi dan. Zaradi zanimive zgodovine, razgibanega terena ter znamenitega rova pod Sveto goro je bil pohod nekaj posebnega. Zapeljali smo se na Primorsko, skozi Vipavsko dolino in nato mimo Kromberka proti Grgarju. Zaustavili smo se na Vratcih ob vznožju Škabrijela kjer smo najprej po napisnih tablah osvežili spomin na 11. ofenzivo na Soški fronti. Težko bi verjel, da se je na sorazmerno majhnem hribu zgodila ena najhujših morij v I. svetovni vojni. Na Škabrijelu je izkrvavelo 15.000 slovenskih in 25.000 italijanskih vojakov. Škabrijel je bil strateška točka, ki so ga Italijani hoteli osvojiti za vsako ceno. Kljub premoči v oborožitvi in moštvu, se to ni zgodilo. Slovenski vojaki takratne Avstro-ogrske monarhije so Škabrijel obranili.

Vzpon na Škabrijel smo začeli na koti 404 m. V začetku dokaj strmo pobočje je polagoma postalo bolj položno in prijetno za hojo. Motili so le jarki in zaklonišča, s katerimi je praktično prepreden cel hrib.  Lintverni smo z lahkoto dosegli vrh, 646 m. Spominsko obeležje in veličasten stolp zaznamujejo najvišjo točko Škabrijela. Prijeten in sončen dan je na vrh privabil številne planince. S stolpa so se ponudili čudoviti razgledi. Na severu so se dvigali zasneženi vrhovi Julijcev, na vzhodu se je razprostirala čudovita Trnovska planota, v Tržaškem zalivu se je bleščalo Jadransko morje,  proti zahodu pa smo imeli čudovit pogled na Furlansko nižino s Sabotinom v ospredju. Po krajšem počitku smo se spustili proti znameniti koti 526 m, kjer so potekali najhujši boji za Škabrijel. Po krožni ogledni poti smo nadaljevali spust proti sedlu in se nato povzpeli še na Sveto goro. Postajalo je že nekoliko bolj vroče, zato nam je prečkanje Svete gore skozi skoraj 300 m dolg in cca 100 m globok rov prav prijetno delo. Vzpon na Sveto goro smo zaključili povsem z druge strani. Skratka zanimiv rov, ki ga je treba prehoditi, seveda z uporabo ustrezne opreme (naglavna svetilka, dobra obutev, ...). Na Sv. Gori nas je ponovno pričakalo prijazno sonce.

Pohod smo zaključili v bližnjem gostinskem lokalu. Na pohodu smo sodelovali: Bankir, B'čar, Cvele, Cvičkar, Stari, Špilčk, Vezist, ter Aleš in Marjan.

Besedilo in fotografije: Vezist

 

( ! ) Warning: mysql_fetch_row() expects parameter 1 to be resource, boolean given in /home/ampy01/domains/pd-vrhnika.si/public_html/litverni_zgodovina.php on line 129
Call Stack
#TimeMemoryFunctionLocation
10.0002235256{main}( ).../litverni_zgodovina.php:0
20.0122248768mysql_fetch_row ( ).../litverni_zgodovina.php:129
 
Untitled Document
 
  Ponovno odprtje društvene pi...
Vabilo na planinski pohod
Ponovno odprtje Koče na Planini
OBVESTILO
Zimzeleni od Topola do Medvod
NUJNO OBVESTILO
OBVESTILO!
OBVESTILO

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008