V četrtek 28.2.2019 smo Barjani krenili proti slovenski obali. Prvi postanek smo naredili kar na avtocesti, kjer smo se okrepčali s kavo in slastnimi Eminimi krofi. Odpeljali smo se naprej do Škofij, kjer nas je pričakal lep sončen februarski dan za vzpodbuden start našega pohoda.
Naša pot po stezi graničarjev se je začela na Škofijah, kjer smo krenili mimo ostankov železniške proge "Istrijanke" in naprej do še vedno delujočega kamnoloma s peščenjakom. Takih kamnolomov je na Miljskem polotoku kar veliko, vendar so zaraščeni ali zasuti in zatorej nedelujoči.
Na Kaštelir, ki je s svojimi 244m nadmorske višine najvišja točka Miljskega polotoka in kjer se nahaja tudi prazgodovinsko gradišče, smo prispeli po uri in pol hoda.
Po krajšem postanku, kjer smo se osvežili s čajem, smo pot nadaljevali mimo maloobmejnega prehoda Korošci proti vasi Premančan. Tam smo pokramljali z domačinom Francem Malečnikarjem, pobudnikom našega pohoda po stezi graničarjev. Nadaljnja pot nas je vodila skozi vas Cerej. Svoje ime je vasica dobila po hrastu cer. Zanimivosti preteklega časa so propadajoča vaška pralnica in trgovina ter zapuščeni nasadi češenj in kostanjev.
Pri hiši, kjer je svojo mladost preživel naš član Jože Batič, smo se okrepčali z dobrotami in lepim razgledom na Trst in Milje.
Dobre volje nas je vodila pot čez potok Pešalon in skozi vasici Kolomban ter Barižoni do Jurijevega hriba z Ressljevim gajem, poimenovanega po gozdarju in izumitelju ladijskega vijaka Ressel Jožefu. Gaj je urejen z učnimi potmi in označbami avtohtonih drevesnih vrst. Po prehodu učnih poti skozi gaj smo se spustili do Jernejevega zaliva, kjer so v avtokampu ostanki antične ribogojnice. Le-tega si nismo mogli pogledati, ker je avtokamp v tem obdobju zaprt. Tu nas je pričakal avtobus in nas odpeljal do kmetije Turk v Bertokih, ki je znana po svojem mlinu. Tam smo zaključili pohajkovanje naše vesele družbe po graničarskih stezah s primorsko hrano in pijačo.
Zapisal: Jože Batič
Foto: Jana Marušič, Sonja Zalar Bizjak, Stane Kržmanc in Andrej Verbič
Film: Stane Kržmanc