Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
 
     Zgodovina
     Izleti
     Galerija
     Aktualno
 
 
 
27.10.2012
Pohod Triglavk na Ojstrico (2350 m)

V soboto 6.10.2012 smo se z osebnimi avtomobili odpeljali proti Kamniku, pot nadaljevali proti prelazu Černivec, kjer smo le malo pred njim zavili levo in pot nadaljevali proti Kranjskemu Raku in se nato spustili v dolino Podvolovljek. V  baru Gams, tik ob cesti,  smo imeli prvi postanek za jutranjo kavo, kjer smo se ob pripovedih novih šal že dodobra nasmejali.

Polni pričakovanj smo se nato odpeljali proti Planini Podvežak, sprva še po asfaltirani cesti, nato po makadamski cesti, kjer je bilo potrebno vožnjo primerno upočasniti. Na parkirišču pod planino Podvežak smo si oprtali nahrbtnike in se za vodnikom Bogdanom odpravili proti planini Podvežak (1564 m).

Pot nas je vodila navkreber skozi gozd in nato po gozdni cesti  do planine Podvežak. Od tu se nam je odprl lep razgled na Lepenatko in Rogatec, za katera smo se odločili, da ju v spomladi obiščemo, ker sta prav takrat najlepša zaradi pomladnega cvetja.  Tudi  nadaljevanje poti je  skozi gozd  z macesni, preko travnate ravnice in z vzponi  skozi pas ruševja. Nekoliko višje si ogledamo Inkretov studenec s pitno vodo. Ob postanku se kar ne moremo načuditi  sončnemu vremenu, ki nam je polepšal dan.

Prešerno razpoloženi dospemo na Moličko planino, kjer se ob kratkem postanku poleg zaprte Kocbekove koče okrepčamo. Koča je bila postavljena leta 1894 in tri leta zatem še kapela sv. Cirila in Metoda. V času postavitve je bila s 1780 metri n.m. najvišje ležeča kapela na Slovenskem. Pred njo se spomnimo na našo nedavno  preminulo Triglavko Meto, ki je bila ta dan pogosto del naših pogovorov in misli.

Za nadaljevanje poti je vodnik izbral  pot v smeri Korošice, ki nas je potem vodila s Sedelca po Kocbekovi poti, najprej po travniku, ki se nato vzpne po pobočju in nas ozka steza privede do vrha Male Ojstrice, ki ga krasi miniaturni Aljažev stolp, do katerega se vsa navdušena povzpne Ivi. Ostali  smo opazovali okoliške hribe - Dedca, ki se strmo vzpenja nad planino Korošico, prav nasproti Ojstrice, Kocbekov dom na Korošici in modro nebo  brez oblakov. Z nadaljevanjem poti se strmo vzpenjamo, pred nami je pot po skalnatem terenu, prijetnejša je tam, kjer so klini za oprijem. Z grebena je bila lepo vidna Logarska dolina in Robanov kot. Bolj se vzpenjamo, večja previdnost je potrebna.  Kot  ekipa, kjer vodnik in spretnejši v skalah vedno priskočijo na pomoč manj veščim, hitro napredujemo proti vrhu in ob vzpenjanju že opazimo, da se iz dolin dvigujejo oblaki megle. Veselje, ko prispemo na vrh Ojstrice je bilo precejšnje. Vsak si najde svoje mesto za občudovanje okoliških vrhov. Bogdan nam že razlaga imena vrhov, ki so jih Triglavke osvojile letos poleti: Turska gora, Skuta, Kočna ... Pogled se je zazrl v morje megle, ki je zastirala razgled v dolino, vrh je bil v soncu, v daljavi pa beli oblaki, na pogled kot blazine iz puha, na katerih bi lahko lebdel. Ob takih pogledih je potrebno prepustiti domišljiji prosto pot.  Na vrhu so bile dobro razpoložene tudi  skupine drugih planincev, s katerimi smo se malo pošalili.

Sledil je spust z vrha preko Škarij, ki  v zgornjem delu zaradi grušča na poti zahteva veliko mero previdnosti.  Precej nižje smo ob poti občudovali kamnite stvaritve narave kot je pes koder, želva in moškega, kar pa vsake oči vidijo drugače. Ko smo zagledali nizka borova drevesca, smo vedeli, da smo že blizu Kocbekovega doma na Korošici.

Po daljšem postanku z malico smo se v nekoliko oblačnem in hladnejšem vremenu odpravili na pot proti  dolini. Pot se je kar naprej vzpenjala, ali pa se nam je tako samo zdelo, vendar pa ogleda jezera v obliki srca  - Vodotočnik nismo hoteli izpustiti. Pot po travnati površini je bila za utrujene noge prav prijetna. Po markirani poti smo se vračali proti našemu jutranjemu izhodišču preko planine Podvežak, kjer megle ni bilo več.

Pred nami je bila le še vožnja proti domu, a še prej ugotovitev skupine, da je za nami resnično lep pohod, v prijetnem vzdušju pod odličnim vodstvom naših vodnikov Bogdana in Jožeta ter organizatorke Cilke, ki si zaslužijo pohvalo.

Besedilo: Jana Fabjan

Fotografije: Irma Krvina, Štefka Suhadolnik

 
 
 
 
Untitled Document
 
  Sončki na Šavrinskem gričevju
S PD v Korita in Županji vrh...
Barjani na Kranjski rebri
Pitna voda iz zraka? Kje? Na ...
Zimzeleni na vetrovni Učki
Sončki na Vajnežu (Belšči...
Mladinski odsek vabi na pohod...
Zimzeleni na gori vulkanskega...

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008