Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
     Zgodovina
     Izleti
     Foto galerija
     Aktualno
 
 
 
24.12.2014
Sončki iz Bevk na Vrhniko malo drugače

Spet dež, sem gledala mokri asfalt in oblake nad Krimom med hojo proti Športnemu parku Bevke, kamor so se Sončki pripeljali z avtobusom. Po kavici in zadnjem klancu za vasjo, smo obstali na robu osamelca Kostanjevica. Med razlago o nastanku Ljubljanskega barja, sem si čez koruzne njive, travnike in jelše zlahka predstavljala, kako je bilo tu pred pet tisoč leti, ko so na jezeru živeli mostiščarji.

Po gozdni poti levo smo dosegli greben in se spustili navzdol ob meji med dolomitom in peščenjakom, glavnima kamninama na osamelcu. Še nikoli se mi Kostanjevica ni zdela tako lepa, kot ravno ta torek. Po stezi in zelenem mahu, ki prerašča tla pod jelkami, smo se sprehodili do Malega blatca/Malega placa, najjužneje ležečega visokega barja v Evropi. Tu je mogoče najti avtohtone rastline kot so šotni mahovi, šaši, mesojedo rosiko, munec. Mali plac, ki so ga ljudje z nestrokovnimi posegi skoraj uničili, je naravni rezervat in od leta 2008 sestavni del Krajinskega parka Ljubljansko barje. Po krožni poti smo obšli močvirje, kjer živi, tokrat očem skrita, močvirska sklednica, edina avtohtona vrsta želve pri nas.

Zrak je dišal po iglavcih, ko smo zapuščali Kostanjevico ter se po bližnjicah približali Jurčevemu šotišču, naravnemu spomeniku državnega pomena. Preraščajo ga breze in rastlinje visokih barij, pod njimi pa je vidna plast šote, ki je bila nekoč debela 6 m, a je zaradi uporabe za kurjavo, dodajanja vrtni zemlji v preteklosti in preperevanja, na Barju skoraj izginila.

Pričelo je rositi. Po cesti smo se bližali Drenovem griču in pred nadvozom nad avtocesto krenili levo proti Sinji gorici. Naše klepete pod dežniki, je čez bližnje njive spremljal trop srn, fazan v grmovju pa je v nizkem letu zamenjal zavetje. Ob poti čez Tojnice so v narasli Ljubljanici uživale race, čaplja pa je v kljunu odnašala plen, a preden je pojedla kosilo, smo mi že bili na Vrhniki.

Prehojena pot je bila marsikomu neznana, a ravno prav dolga. Vreme, ki se je morda zdelo kislo, je Ljubljansko barje ovilo v pravljičnost in me prevzelo, vse je bilo malo drugače.

Besedilo: Marija Dolinar

Fotografije:  Danica Kos in Sonja Zalar Bizjak

 
 
 
 
Untitled Document
 
  Zbiranje predlogov za priznan...
Planina nad Vrhniko
Koča dobila enotno napisno t...
Sončki na Ajdni
Zimzeleni na Črvovem vrhu
Barjani na Krvavcu
Markacisti na poti Star maln ...
Lintverni v Prlekiji

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008