Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
     Zgodovina
     Izleti
     Foto galerija
     Aktualno
 
 
 
23.11.2012
Pohod na Planinsko goro in Goro (Sv. Lovrenc)

Zaradi dežja dan prej, smo se Sončki namesto na Gorenjsko odpeljali proti Logatcu skozi Grčarevec do naselja Planina in z dvorišča nekdanje furmanske gostilne, počasi usmerili korake proti Planinski gori.

Po enourni hoji skozi gozd smo mimo stolpičaste kapele prišli do obzidja romarske cerkve Svete Marije pod Grmado. Skozi gozd  je pot vodila naše korake proti razgledišču in Petričevemu hribu (879 m). Burja je na travnatem vrhu močno vlekla in razpihovala meglo. Na južnem obzorju se je kazal pas jasnine, Nanos pa je še vedno imel »kapo«. Spustili smo se do križišča na sedlu in nadaljevali hojo mimo obnovljenega znamenja po razpotegnjenem pobočju Lipovca (1005 m) s pogledom na vasi pod nami: Lohačo, Strmico in Studeno ter na majhno cerkev Marije Snežne. Med vasmi se je vila »Jamborna cesta«, po kateri so furmani včasih vozili  jambore, drva, oglje… v Trst, Benetke... Prišli smo na pašnike pod Špilnikom (1015 m) in se po brezpotju dvignili do steze, ki je vodila levo proti hribu Sv. Lovrenc - domačini ga imenujejo Gora. Gruščasta pot se je spustila do križišča z gozdno cesto, kjer je stala smreka, ki jo roke dveh ljudi niso obsegle.

Po cesti smo se začeli vzpenjati proti Gori. Pogledi so se ustavljali na velikih ploščatih skalah, razsutih po pobočju, kamor so se privalile s skalnatega roba nad nami. Nenavadne skale na kraškem svetu so posledica davnega narivanja evrazijske tektonske plošče na stiku z afriško ploščo, ki je dvignilo apnenčaste sklade iznad morja in ustvarilo današnjo kraško planoto Hrušico. Zamišljena v razsežnost časa sem kmalu zagledala še en značilni primorski zvonik in nato cerkev Sv. Lovrenca tik pod vrhom. Opazila sem Knafelčevo  markacijo  Notranjske planinske poti, po njej smo prišli na vrh Gore (1019 m) z razglednikom in štampiljko. Četudi je burja v prste zarezovala hlad, se ni mudilo nazaj.

Burja v krošnjah borovcev je odzvanjala v mehki melodiji Krasa tudi še potem, ko smo stopali po kamnih na stezi čez pašnike pod Goro in se med obiranjem brinovih jagod spustili do vasi Studeno, kjer smo si ogledali še znameniti »Napoleonov vodnjak«. Med vožnjo domov sem opazovala poplavljene rokave na Planinskem polju in temne gozdove Notranjske, v moji zavesti pa je počivalo prehojeno področje Planinske gore.  Nekje na 15-kilometrski trasi mi je zlezla pod kožo in  med dremavico na avtobusu sem sanjala o nedeljskem jutru,  ko se bom vrnila po poglede, ki jih je Gora tokrat zadržala zase.

Besedilo:     Marija Dolinar

Fotografije: Tatjana Rodošek, Sonja Repnik

Komentar:  Sonja Repnik

Zemljevid:  Srečo Kenk

 
 
 
 
Untitled Document
 
  Zbiranje predlogov za priznan...
Planina nad Vrhniko
Koča dobila enotno napisno t...
Sončki na Ajdni
Zimzeleni na Črvovem vrhu
Barjani na Krvavcu
Markacisti na poti Star maln ...
Lintverni v Prlekiji

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008