Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
     Zgodovina
     Izleti
     Foto galerija
     Aktualno
 
 
 
17.10.2012
Sončki na pohodu od Podlipe do Vrhnike

Na zborno mesto pred OŠ Ivana Cankarja  smo  v močnem jutranjem nalivu prihajali z dežniki in ugibali, kam nas bo tokrat popeljala planinska vodnica. Zaradi dežja je izbrala rezervno turo.

Avtobus nas je odpeljal v Podlipo. Mimo cerkve in čez potok Hlevščico, kjer je meja med Podlipo in Rovtami, ki so že v logaški občini, smo se dvignili proti Podpesku v hrib, ki se je po strmem delu zravnal med pašna  travniška področja. Pod pašniki se je levo skozi kaplje dežja in kopreno meglic videla podlipska dolina in zadnje luči avtov, ki so vijugali po dolini.  Krave na paši so dvignile glave in radovedno pritekle do električnih pastirjev ob cesti. Prvič v življenju so se mi zdele komunikativne. Škoda le, da zavita v vetrovko in z  dežnikom v roki,   nisem imela pri roki sendviča, ki jim bi najbrž prijal poleg trave, ki jo žvečijo dan na dan. Mimo kmetije Rihar smo nadaljevali hojo čez  valovito travno področje, v ozadju obdano z gozdom. Zeleni pašniki so bili kakor oživeli od dežja in nudili svojevrsten kontrast  mešanemu gozdu, obarvanemu z rumeno in zlato. Hodili smo mimo samotnih kmetij ter občudovali red okoli njih. Po kolovozu smo se spustili čez travnike do Rastovk in se skozi   gozd ponovno dvignili, do ceste Zaplana – Rovte. Krenili smo proti  Zaplani, kjer smo na pašnikih opazili zanimivo škotsko govedo. Iz Miznega dola smo mimo Jamnika prišli do nekdanjega smučišča. Ulovka je bilo ovito v meglo, a markacije za našo pot in E7 so bile na pravih mestih. Sledil je zanimiv prehod čez potok z leseno brvjo, na katero so narasle vode padale v slapu in jo preplavljale ter hrumeče tekle navzdol po strugi. Sledil je kratek postanek pri lovski koči, kjer so še zadnji pospravili pelerine in dežnike.

Nadaljevali smo do cestne povezave s Planino in z nje sledili markacijam v pobočje Planine in Ulovke. Kdor je ocenjeval, da so vzponi za nami, se je motil. Zagrizli smo v znano in lepo pot navzgor in nekateri smo spet zadihani prišli do gozdne ceste Zaplana-Planina. Usmerili smo se proti Zaplani in mimo odcepa steze proti nekdanji Drnovškovi hiši prišli do planinske poti, ki pripelje iz »Starga malna«. Občudovanja vredna je bila naravna postavitev razstave  raznovrstnih gob v podrasti na obeh straneh poti.  Mimo Ajdovske stopnje smo po zanimivi stezi pod Planino obhodili njeno pobočje, kjer so skrbni markacisti na nerodnem skalovitem predelu napeli jeklenico.

Sonce je posijalo skozi bukov gozd, nebo se je razjasnilo, mi pa smo nadaljevali mimo klopce pri bukvi do Storževega griča. Med potjo se je odpiral pogled na Vrhniko umito od dežja in obsijano s soncem.  Prišli smo na znano tankovsko cesto, kjer smo se ločili: nekateri so krenili proti Stari Vrhniki, drugi proti Idrijski cesti, peščica pa nas je  šla na označeno pot proti Sv.Trojici. Ta zadnji del poti je bil zame čisto nepoznan in še posebej lep zaradi dreves in kotanj, zaradi gozdne jase zalite z vodo od nočnega dežja in zaradi neštetih poti do mesta. Če ne bi bilo področje tako zgledno markirano, bi se celo lahko izgubila.

Spomnila sem se, da sem med dokumenti v planinskem muzeju v Mojstrani prebrala, da je bil ta del poti  prva in najstarejša markirana pot na Planino. Zdaj sem tudi razumela, zakaj. Mimo cerkve  smo se spustili do Cankarjeve hiše Na klancu  in naprej do parkirišča. Med vožnjo domov sem kot vedno v sebi urejala svoje »vtise« s prehojene poti. Bila je skrbno načrtovana in nas je vodila tako, da smo  lahko v dežju, ki je na svoj način delal neokrnjen čudoviti svet nad Podlipo in Vrhniko še lepši, doživeli sicer za nas znano področje, čisto drugače.  

Tudi sem se bom še vračala. Nasmehnem se, ne vem če bo eno življenje dovolj za vsa moja vračanja v te lepote slovenskih planin in hribovij, odkritih  in prehojenih s  pohodno skupino Sončki.

Besedilo:     Marija Dolinar

Fotografije: Tatjana Rodošek, Viktor Repnik

Zemljevid:   Srečo Kenk

Komentar:   Sonja Repnik

 
 
 
 
Untitled Document
 
  Zbiranje predlogov za priznan...
Planina nad Vrhniko
Koča dobila enotno napisno t...
Sončki na Ajdni
Zimzeleni na Črvovem vrhu
Barjani na Krvavcu
Markacisti na poti Star maln ...
Lintverni v Prlekiji

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008