Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
     Zgodovina
     Izleti
     Foto galerija
     Aktualno
 
 
 
07.03.2012
Planinska skupina Sončki na Krašnjem vrhu

Tokrat smo se v lepem jutru odpeljali po avtocesti do Novega mesta in nato čez Vahto proti Metliki. Naš cilj je bil Krašnji vrh nad Metliko, visok 542 m. Avtobus nas je odložil ob slikoviti belokranjski vasici Radovica, od koder nas je lokalni vodič g. Martin vodil proti vrhu po markirani poti, po kateri poteka tudi gozdna učna pot. Med vzponom smo se razgledovali po tablicah z napisi drevesnih vrst in  grmov. Nekatere smo poznali sami, na druge nas je opozorila naša vodnica Sonja. Pomladno sonce je prijetno grelo in vrhnja oblačila so kmalu postala odveč.

Skozi gozd smo prav kmalu prišli do vasice Krašnji vrh in med golimi vejami listnatega gozda je bilo opaziti stolp. Po nekaj korakih smo že bili  na širokem vrhu z razglednim stolpom in lepo urejeno brunarica PD Metlika, kjer smo dobili tudi štampiljko. Po okusni malici jubilanta Jožeta in njegove žene  Ivanke smo se po spiralastih stopnicami povzpeli 17 m više na vitek razgledni stolp, od koder je razgled po vsej Beli krajini do Trdinovega vrha in  tudi  čez hrvaško mejo. Kdor je želel, si je lahko šel od blizu ogledat skalno steno in se v njej preizkusit, saj so vanjo  markacisti skrbno in premišljeno  razporedili  jeklenice in zabili kline vse do vrha stene.

Pohod smo nadaljevali mimo cerkve po strmem pobočju skozi gozd do kapelice, pod katero pride na površje izvir Orehovec. Še nekaj hoje navzdol in prispeli smo do kraškega požiralnika  v bližini hrvaške meje. Vode je bilo komaj za vzorec in vsa je odtekala v podzemlje. Po ozki stezi smo se sprehodili do  brezna Pečenjevka, v katerega se, kadar je dovolj padavin, voda preliva in pada vanj v obliki 40 metrskega slikovitega slapu.

Preko poseke smo  se vrnili  na širšo gozdno pot, ponekod obloženo z iglicami in mehko podrastjo ter se nato za nekaj minut ustavili na razglednem travnem slemenu, obraslem z brezami. Za njimi smo na sosednjih pobočjih občudovali cerkvice ter Trdinov vrh v ozadju. Po travnem pobočju smo mimo  obnovljenega vodnjaka Vušivka prišli do Bojanje vasi, kjer se nahaja tik ob poti še eno brezno.  Markacije, naše tihe ljube spremljevalke, so nas vodile v  dišeč smrekov gozd, čez področja, porasla z orlovo praprotjo in od sonca osvetljen gozd kostanjev in hrastov. Po  oblikah jeseni odpadlega listja na stezi se je dalo slediti vrstam dreves v posameznih predelih gozda.

In tako smo mimogrede prispeli na travnike in med vinograde  nad Slamno vasjo. Med ravnokar  obrezanimi trtami smo prišli do cerkvice Sv. Urbana, kjer nas je čakal gospodar s turistične kmetije Jakljevič z belokranjsko pogačo in pijačo dobrodošlico. Čakal nas je le še spust do gostoljubne domačije, kjer smo se  okrepčali s hrano in pijačo.

Za zaključek smo se zapeljali še do 2 km oddaljene vasi Rosalnice in si ogledali  znamenite tri gotske cerkvice. Tri fare, o katerih sem že veliko slišala, fascinirajo, ko jih človek zagleda. S svojimi gotskimi elementi se ena ob drugi visoko vzpenjajo v nebo in se tako neprisiljeno spogledujejo  med seboj, češ, kaj se čudite, saj smo že dolgo  tukaj.

Iz Rosalnice nas je avtobus nato odpeljal po valovito razpotegnjeni in barviti belokranjski pokrajini iz Metlike proti Črnomlju. V svetlobi pozno popoldanskega sonca smo se počasi umirili in pustili za seboj   Belo Krajino in po znani  Partizanki prišli do Žužemberka ter dalje ob Krki  proti Ljubljani in  domu. Med vožnjo je zašlo tudi sonce,  nekateri so zadremali,  nebo pa je dolgo žarelo  v barvah od rumeno rdeče do zamolklo vijolične skoraj do doma.

Za nami je še en sončkov izlet,  ki  človeku  napolni baterije za kar nekaj dni. In niti  ni pomembno ali je vrh višji ali nižji, vsako obiskano področje, vsak vrh, nosi s seboj lastno zgodovino. Krašnji vrh  pohodnika pritegne in očara  v svoji neponovljivosti na tem malem žepku Slovenije tik ob hrvaški meji, kamor se bo marsikdo še rad  kdaj vrnil.    

Besedilo: Marija Dolinar

Fotografije: Sonja Repnik

Komentar k slikam: Sonja Zalar Bizjak

Zemljevid: Srečo Kenk

 
 
 
 
Untitled Document
 
  Zbiranje predlogov za priznan...
Planina nad Vrhniko
Koča dobila enotno napisno t...
Sončki na Ajdni
Zimzeleni na Črvovem vrhu
Barjani na Krvavcu
Markacisti na poti Star maln ...
Lintverni v Prlekiji

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008