Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vašani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
     Zgodovina
     Izleti
     Foto galerija
     Aktualno
 
 
 
27.10.2017
Sončki na Kompoteli

Na tokratni Sončkov torek  smo začeli s hojo na pašni  planini Jezerca  na Krvavcu. Tihoto hladnega jutra v barvah jeseni je motilo le ropotanje gozdarskega stroja nekje v pobočju smrekovega gozda, ko smo se podali na široko pot čez planino in ob opazovanju krvavških vrhov z znanim oddajniškim stolpom, obsijanim z vzhajajočim soncem, naenkrat prišli  pod  iglavce na robu Kriške planine.

Ob zložni hoji smo vstopili v  gozd in se dvigali  in spuščali po razgibanem kraškem  terenu vse do sedelca Huda vrata, kjer se je pot naenkrat spustila in nas čez čas popeljala na nov greben, od koder se je odprla planina Koren s pastirskim stanom  in  razglediščem na okoliška hribovja, ki so štrlela iz meglic Ljubljanske kotline. Področje rušja se je širilo visoko na vrhove,  Kompotela pa  se  je skrivala  za zatrepom planine, zato smo šli dalje po kamniti stezi med rušjem, ki se je razraščalo tudi v erodirane skalne gmote Košutne. Čudila sem se umetelni roki narave, ki je tako slikovito uredila naravne skalnjake gorskega rastja, trav in cvetja, ki bo zacvetelo pomladi, topli oktober pa  je uspel prebuditi  drobne  pomladne zaspančke, ob skalno zavetje pa se je modro naslanjal  tudi osameli cvet triglavskega svišča.

Zagrizli smo se še v zadnjo strmino do razpotja s smernimi tablami in levo po stezi nenadoma dosegli vrh Kompotele (1989m).  Znašli smo se nad njenimi prepadnimi stenami, med razgledi, od katerih se zvrti v glavi,  pa ne od višine, ampak od  vsega, kar so nam razkrili vrhovi Kamniško Savinjskih Alp z dolino Kamniške Bistrice spodaj,  vrhovi Krvavca s Kalškim grebenom in Julijci s Triglavom v ozadju. Zdelo se je, da je vse na dosegu roke,  pa vendar je bilo daleč, a srce je imelo moč, da je vse to objelo in čutilo.  V gorah se čuti podobno. Posedli smo naokoli, srkali vase belino sten in melišč, dihali vonj po rušju  in šteli kavke, ki so krožile, da bodo pojedle, kar smo nadrobili.

Vračali smo se po isti poti in nismo hiteli. Bilo je toplo in sonce se je prijelo kože, da sem se v svoji koži krasno počutila. Bila je ravno prav debela, a dovolj tanka, da sem zaznala, ko je sonce grelo  in  talilo  v meni tisti balast iz doline. Zadnje korake navzdol sem skoraj tekla, bili so lahkotni, kot da nimam za seboj  pet ur čiste hoje, verjetno je bil razlog tudi veter, ki se ni ujel samo v  jadra jadralnemu padalu visoko nad mano.

Besedilo:     Marija Dolinar

Fotografije: Tatjana Rodošek, Sonja Zalar Bizjak

Zemljevid:  Srečo Kenk

 
 
 
 
Untitled Document
 
  Veseli Triglavci vabijo na Ja...
Viki Grošelj v Cankarjevi kni...
Sončki nad Gračiš&#...
Zimzeleni na barjanskih razgl...
PD Jakoba Aljaža na Planini
Lintverni na Škabrijelu in Sv...
Planinci iz Bele Krajine na P...
Pot dveh slapov

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008