Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 


     Zgodovina
     Izleti
     Foto galerija
     Aktualno
 
 
 
28.02.2014
Zimzeleni na Gori Oljki

Po daljšem premoru smo se v sončnem jutru dobre volje zbrali pohodniki naše skupine, a vendar z mislijo; kam pa danes, ko so prenekatere poti zaradi požleda neprehodne. Ker imamo skrbno Elico, ni bilo problema. Ona ima vedno rešitev. Obvestila nas je, da bomo krenili po preverjeni poti na lep štajerski razglednik – Goro Oljko, ki se ponaša z enako n.m.v. kot naša Planina (733 m).

 Po vožnji skozi megleno Ljubljano smo se na Martino vabilo ustavili na Trojanah na »kavici«. Ni minilo dolgo, ko smo na vožnji skozi Vransko v daljavi že zagledali naš cilj, kraški osamelec, Goro Oljko, ki stoji kot čok sredi treh dolin, z značilno cerkvijo z dvema zvonikoma. Kmalu smo v Letušu prečkali Savinjo, za tem še Pako in že smo bili na našem izhodišču – Šmartnem ob Paki. Veseli smo si  oprtali nahrbtnike ter krenili po smeri grabna Hudega potoka, ki se zajeda v Goro Oljko s strmimi bregovi, in jo deli na dvoje. Pot je bila položna, a zelo zanimiva. Opazovali smo delo Hudega potoka v naravi; od izbrušenih korit do slapičev in tolmunov, obenem pa vse polno pritokov z obeh bregov.

 Po prihodu na sleme smo si zaslužili malico in opazili, da se nam je naenkrat povečalo obzorje. Preko Ponikovske planote smo opazili že nekaj vrhov, ki smo jih v preteklosti obiskali (Boč, Resevno, Tolsti vrh). Kaj kmalu smo bili ob spremstvu malega kužka pri planinskem domu na Gori Oljki, kjer nas je že pričakalo prijazno osebje z naročeno okusno obaro.

 Ogledali smo si tudi romarsko baročno cerkev sv. Križa (zgrajeno 1757. leta) z značilnim baročnim oltarjem, na katerem je upodobljen Jezus na Oljski gori (delo kiparja Ferdinanda Galla). Zato se je prvotno ime gore iz Križna gora (pred postavitvijo cerkve je bil na tem mestu postavljen križ) preimenovalo v Goro Oljko. V kletnem svetišču smo si ogledali tudi božji grob in kip Marije z žalostnim obrazom.

 Po obveznem »gasilskem« fotografiranju smo si vzeli čas za pogled vseh ponujenih gora, krajev in hribovja v bližnji in daljni okolici in sicer na Posavsko hribovje, Pohorje, vzhodni del Karavank, Paški Kozjak, del Kamniško Savinjskih Alp in še in še. Poslovili smo se od prijazne oskrbnice in se podali po strmejši poti (del Martinove poti do kapelice) nazaj v dolino, kjer so nas pozdravili lilasto cvetoči žafrani. Noge so nam bile prijetno utrujene in razveselili smo se avtobusa, ki nas je mimo obveznih trojanskih krofov polne nepozabnih vtisov pripeljal na Vrhniko, kjer bomo spet komaj čakali, da nam bodo naši vodiči pripravili  kakšno presenečenje.

Zapisala: Nataša in Janez Medic

Foto: Sonja Zalar Bizjak, Joža Miklavčič

 
 
 
 
Untitled Document
 
  Zbiranje predlogov za priznan...
Planina nad Vrhniko
Koča dobila enotno napisno t...
Sončki na Ajdni
Zimzeleni na Črvovem vrhu
Barjani na Krvavcu
Markacisti na poti Star maln ...
Lintverni v Prlekiji

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008