// Planinsko društvo Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 
 
 Zgodovina
 Tabori
 Izleti
 Galerija slik
 
 
 
   
  AKTUALNO
   
 
 
07.08.2012
10-dnevni planinski tabor Podljubelj 2011
 

Mladinski odsek Planinskega društva Vrhnika je od 1. do 10. avgusta organiziral za osnovnošolce planinski tabor v Podljubelju. Od takrat je minilo že kar nekaj časa, pa vseeno mislim da ni prepozno. Saj nas spomini na lepe poletne dni ogrejejo ob hladnih zimskih dnevih.

Tabor je bil postavljen na prostoru ki ni značilen za naša dosedanja taborjenja. Bil je na manjšem lokalnem nogometnem igrišču, poleg kampa ter stavbe v kateri je bila hidroelektrarna. Za začetek nekaj osnovnih podatkov: 47. planinski tabor po vrsti, vodja: Andrej Stržinar, 72 udeležencev, osvojenih 10 vrhov, podeljena tri planinska krstna imena: Gašper Štirn – MEVLA, Hana Končan – FRAJLA in Miha Kastelic – HIPERMANGAN in odigranih neskončno število iger med dvema ognjema. Za temi podatki pa se skrivajo zgodbe, ki vsebujejo nepozabne dogodivščine na planinskih turah, začudenje nad lepoto gora in narave, smeh kjerkoli in kadarkoli, strah ob močnem večernem vetru ter dežju, navdušenje nad filmom Sfinga, prejeta pisma in darilca skritih prijateljev, pevske večere, budnice s trobento in frajtonarico, s strahom in hkrati pogumom preplezano steno, čudaško in (ne)usmiljeno krstno komisijo, dolge pogovore in hihitanje pod platneno streho in še in še… Kaj vse smo počeli: vstajanje okoli šeste ure zjutraj, zajtrk in umivanje zob (slednje je bilo po želji), priprava pijače za na turo in razdelitev v tri skupine. Vsaka skupina se je odpravila na svojo turo. Če je bila pot daljša, potem se je pojavilo značilno spraševanje: »Kolk je še do vrha?« Odgovoriti na to vprašanje pa ni vedno lahko. Pretehtati in vključiti je potrebno toliko dejavnikov, da lahko šele ko prideš na vrh z gotovostjo podaš pravilen odgovor J. Saj ne moreš izpraševalca kar tako na slepo zavajati. Na drugi strani pa je na daljših turah več časa za smeh, pogovor, petje, spoznavanje in opazovanje okolice, spoznati da zmorem več kot bi si mislil in spoznati da pride prav tudi rolica papirja. Ob prihodu nazaj v tabor nas je že čakalo kosilo, katero je nastalo izpod rok odličnih kuharjev Francija in Danice. Pred tem se je slišal zvonček, ki je naznanjal zbor. Otroci so s krožniki in priborom v rokah pritekli pred glavni šotor, ter čakali da bo vodja čim preje nehal govoriti in jih spustil na kosilo. Videlo se je, da poslušajo, vendar se je včasih izkazalo, da so si od vsega govorjenja najbolj zapomnili – »Sedaj pa greste lahko jest.« Popoldnevi so bili namenjeni družabnim igram. Možnosti, kaj bi kdo rad počel je bilo veliko, vendar se je izkazalo da je najbolj zanimiva igra med dvema ognjema. Po večerji je sledila razdelitev taborne pošte, kjer pisma niso potrebovala znamk. Lahko bi jo imenovali – pošta prijazna uporabniku. Večere smo preživljali ob tabornem ognju, kjer so zadrgetale naše glasilke v tonih pesmi »Greva pod objem gora«. Deževen dan smo izkoristili za ogled dveh filmov. Dopoldne smo si ogledali film Gremo mi po svoje, zvečer pa je prišel na vrsto čisto nov in svež igrano dokumentarni film Sfinga. Predvajat nam ga je prišel sam idejni vodja filma Tine Marenče, ki je po projekciji odgovarjal na vprašanja otrok. Samo dramatičnost filma pa je povečalo še vreme, saj smo bili priča močnemu deževje in vetru, ki je imelo sodeč po tišini ob gledanju filma močan psihološki učinek. Verjetneje bosta otrokom tako film kot vremensko dogajanje še dolgo ostala v spominu. Zadnji večer je bil poln vprašanj in negotovosti, saj so se vsi spraševali, kdo bo krščen, kdo bo boter, ali bo rabelj Krokar milostljiv ali neizprosen, bo župnik Fosil dolgo molil in tehtal pokoro in ali bo mežnar Češark vestno asistiral tako župniku kot rablju ali bo mogoče odplaval po svoje. Tako smo preživeli 10 dni v avgustu in si ob slovesu rekli nasvidenje in se vidimo kje v gorah ali naslednje leto v taboru. Fotografije bodo v kratkem objavljene v galeriji. Predstavitev pa bo v večnamenskem prostoru o.š. Ivana Cankarja na Lošci 1. Kdaj bo – spremljajte novice na naši spletni strani.

Za finančno in materialno pomoč pri izvedbi tabora se zahvaljujemo naslednjim sponzorjem: Avtoelektričarstvo Trček, Karoserija Novak, Ker-ing d.o.o., Kmetija Habe, Kmetija Zalar, Pekarna in keksarna Adamič, Pralnica Rosa Nataša Gočen, Pro-saf d.o.o., Štirn d.o.o., Tomaž bar, Tonka bar, Vrtnarstvo Hlebec in Žito d.d.

 Tomaž Stržinar

 
 
 
Untitled Document
 
  Roman Novak, nova koča na Pl...
Barjani - Povir - Stari tabor...
Zimzeleni v Krnici
240 planincev invalidov na Pl...
Barjani na Zabreški planini
Zimzeleni na prelazu Ljubelj
Sončki v Goriških Brdih
Travnik – Vlašić (BiH)

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008