Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 


     Zgodovina
     Izleti
     Foto galerija
     Aktualno
 
 
 
10.03.2019
Dan kulture pri Svetem Petru nad Begunjami

Nekdo ali nekaj je očitno imel namen, da bi naši skupini preprečil izvedbo programa za leto 2018 in je v ta namen uporabil najbolj grd način – tik pred načrtovanim pohodom avgusta, na Veliki vrh, se je zgodil Milanov nesrečen padec in huda poškodba. Cekinčki smo zato ostali doma in premlevali različice, ki so nam bile na izbiro – ostajati doma, kar bi pomenilo, da skupina hitro razpade ali pa poiskati »nadomestne vodnike« in letni program pripeljati do konca ter obdržati skupino. Prijatelji so le prijatelji in prijateljstvo je potrebno negovati, zato smo oktobra opravili pogovor z Milanom, v katerem se je strinjal, da program izpeljemo.

Že 19. oktobra sva se z Vesno podala na ogledno turo iz Begunj na Sv Peter. A glej naključja, brez dogovora se nama je na parkirnem prostoru pridružila prijateljica Erika, ki je dobra poznavalka hribov v tem koncu, saj se pogosto povzpne na Petra in njegove sosede. Pot do mežnarije na Svetem Petru je hitro minila, prav tako tudi pogovor s stanovalcema Milko in Milanom, ki sta nam obljubila, da nam naslednji dan pokažeta notranjost cerkve in povesta kaj o njeni zgodovini. Še kratek vzpon in že smo bili na Sankaški koči, s ploščadi pred katero se ponudijo prekrasni pogledi na Julijske Alpe s Triglavom, na Bled in več drugih vasi po Gorenjski. Pogled na uro je pokazal, da smo za hojo porabili malo časa in v pogovoru ugotovili, da bi se bilo na Gorenjsko voziti za tako kratek pohod  nesmiselno, zato je Erika predlagala, da bi obiskali še, približno eno uro oddaljen, Smokuški vrh, s katerega je še lepši pogled na Gorenjsko in Julijske Alpe. Predlog sva z Vesno sprejela in že smo hiteli proti vrhu ter ga tudi obiskali. Končna ugotovitev – tura primerna. V lahnem klepetu smo se v dolino podali preko smučišča, mimo nekdanjega taborišča v Begunjah ter mimo grobov talcev in se na parkirnem prostoru, kjer smo hojo tudi začeli, poslovili.

Naslednji dan se nas je na parkirnem prostoru zbralo sedemnajst, kar je bilo po dvomesečni abstinenci, kar lepo število. Vzpon po Petrovi poti, ob kateri je videti nekaj ostankov nekdanjega križevega pota je hitri minil in že smo se znašli pred kapelico, od katere je lep pogled na cerkev in mežnarijo, le nekaj metrov višje. Ogledali smo si kapelico in predvsem pozorno pregledali fresko, leta 1997 izvedeno delo avtorja Mašuka, ki prikazuje obisk papeža Janeza Pavla II na Brezjah. Poskušali smo prepoznati čim več verskih dostojanstvenikov, ki jih je avtor umestil na slikarijo. Še nekaj metrov hoje in že smo bili v družbi zanimivih ljudi, mežnarice Milke Močnik, za katero je znano, da je izjemno zanimiva in razgledana, ljubiteljica krav cik, edinih avtohtonih pasem goveda na Slovenskem, ljubiteljska pisateljica , ki občasno tudi kaj napiše in njenega partnerja Milana Misirja, klenega Gorenjca, upokojenega mornarja, ki je po službeni dolžnosti obplul ves svet z izjemo Polinezije in Mikronezije ter se končno ustalil na Gori, kjer je kot pravi sam ugotovil »da prvič v življenju nekam pripadam, prvič se mi dogaja, da mi nekdo vrača tisto, kar dajem -ljubezen in spoštovanje. Vedno sem dajal, od tega sem bil že čisto izčrpan, zdaj pa sem poln energije«. O njem se širi glas, da je svetovljan, ki ga poslušaš z odprtimi usti, čas v njegovi družbi zelo hitro beži, mimogrede vam natrese kup modrosti, zrecitira kakšno pesem, skratka Milan te »začara«. Tudi nam se je zgodilo, da smo skorajda pozabili, da nas čakata še Sankaška koča in Smokuški vrh, zaradi katerih smo se morali od ljubeznivih gostiteljev posloviti.

Pred Milanovim recitalom nas je Milka ljubeznivo popeljala do cerkve, ki je bila pozidana ob koncu 15. ali v začetku 16. stoletja. Prvotno je bila cerkvena ladja ločena od zvonika, pozneje pa so ju povezali z manjšo streho, zvoniku pa na zahodni strani prizidali zaprto lopo z oknom. Zid, ki danes obdaja cerkev je bil v preteklosti, ker je služil tudi kot proti turški tabor, mnogo višji. V notranjosti je obokana dvorana, z dvema stebroma razdeljena v dve ladji. Med leti 1530 in 1540 je Jernej iz Loke ustvaril slikarsko galerijo, na severno in delno zahodno steno je naslikal pasijon, ki je bil obnovljen in še danes daje cerkvi poseben čar. To čarobnost prostora je s svojim pesniškim vložkom popestrila Milka, ki nam je predstavila svoji zbirki Po gamsovih stezah in Najlepša so jutra in nam prebrala pesem Žarek, ki pravi: «Žarek zlat, ti veš kdo je bogat. Bogat je ptiček, ki po nebu leti, nič ne seje, pa vendar živi. Bogata je mravljica, ki dela vse dni. Bogat je tisti, ki lahko zvečer brez  skrbi zaspi.«

Omeniti velja še pogoste obiske Slavka Avsenika na tem vrhu, na katerem je kot kaže dobil mnogo idej za svoja nesmrtna dela. Poleg tega pa še jamo za cerkvijo o kateri je že Valvasor pisal konec 17. stoletja, da ima luknja za cerkvijo sv. Petra posebno zdravilno moč:« Če koga bolijo ušesa, je naglušen ali popolnoma gluh, mora položiti glavo nad to luknjo  in jo tako držati nekaj časa, pa bo zopet pridobil sluh.« Fran Saleški Finžgar je v noveli Kvišku zapisal: » Na severozahodni strani graščine se dviga strmi holmec Sv. Petra z zanimivo gotsko cerkvijo. Za njo je napol podrto znamenje, pod katerim je obokana votlina. Najbrž je po podzemeljski rov, s katerim je bil zvezan grad Beli kamen, da bi se po njem v sili lahko oteli obleganci na gradu. Ljudstvo razlaga po svoje in trdi, da je tista jama v zvezi s samim Rimom; da so že slišali in nje na Sv. Petra dan (29. junij) glas papeža, ko je v Rimu pridigoval.«

Jakob Prešeren pa zapiše še bolj zanimivo možnost: «Tisti vetrič pa, ki vedno pihlja iz jame, odpravlja žensko nerodovitnost. Še se spominjam, da sem videl sedeti žensko ob robu jame z nogami vanjo, da ji je vetrič pihal pod krilo.«

Kljub vsem zanimivostim in da smo, ob kulturnem programu in ljubeznivosti obeh domačinov,  skoraj  pozabili kaj je naš cilj, smo se vseeno podali naprej, polni vtisov in pozitivne energije.

Kratek vzpon in postanek za čaj ali kakšno drugo dobroto pri Sankaški koči in že smo, mimo lovske koče, hiteli proti Smokuškemu vrhu (ime je najverjetneje dobil po vasi Smokuč, ki leži v dolini, globoko pod njim). Ker pot ni zahtevna, smo vrh kmalu dosegli in uživali v prekrasnih razgledih, ki jih ta, 1122 metrov nad morjem ležeči  »pomol« ponuja, od Julijcev s Triglavom v prvi vrsti, do Bleda z jezerom ter še velik del Gorenjske. Po daljšem postanku in skupinskem fotografiranju smo se odpravili do Sankaške koče, kjer smo si privoščili daljši postanek, ob katerem smo užili dobrote iz njihove kuhinje, za katere je potrebno povedati, da so izredno okusne.

A žal, čas hitro teče, ravno takrat, ko je to najmanj potrebno in morali smo se podati na pot v dolino. Da bi pot zaokrožili, smo se odločili vrniti po poti preko smučišča Krpin in od tam mimo sedanje bolnice Begunje (nekdanjega zloglasnega taborišča) do parkirišča. Spotoma smo se ustavili še ob spomeniku in grobovih talcev, ki so s svojimi življenji plačali svojo svobodomiselnost in prizadevanje za osvoboditev.

Zapisal: Miran Klavora

Foto: Ksenija Kolenc, Marjeta Krambergar in Miran Klavora

 
 
 
 
Untitled Document
 
  Sončki ob Kolpi
Obvestilo o članarini - pole...
Pot Slakove in Pavčkove mlad...
45. jubilejni Lenčev pohod -...
Vitranc in Ciprnik
Sončki na Pugledu pri Kočevju
Barjani v okolici Godoviča
Dvodnevni pohod v Bavšico (1...

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008