Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 


     Zgodovina
     Izleti
     Foto galerija
     Aktualno
 
 
 
16.02.2018
Cekinčki na Limbarsko goro – tokrat ne po nagelj

Ob sestavljanju programa pohodov za leto 2018, se mi je v spomin, nehote, prikradel pohod izpred desetih let, ko sva z Vesno obiskala prireditev »Po nagelj na Limbarsko goro«. Ob spletnem pregledu trase sem ugotovil, da je pohod iz Moravč na goro dokaj nezahteven in zelo verjetno v januarju brez snega, zato sem predlog zapisal in bil je sprejet. Milan je nato v vabilo zapisal : «Na naš prvi letošnji pohod se bomo odpravili na goro v Posavskem hribovju, med Moravško dolino in Črnim grabnom, ki je priljubljeni cilj pohodnikov, med katerimi je tudi mnogo romarjev. Obiskali bomo Limbarsko goro (773 m. n. m.). Ko sem 20. januarja 2018 v Moravčah ugledal 31 pohodnikov, od tega dve novi članici, sem se zavedel, da je bila izbira, za začetek leta, prava.

Prvi pozdravi in voščila v novem letu in že je besedo prevzel Milan, ki je predstavil novi pohodnici ter takoj nato traso poti, ki bo zahtevala nekaj hoje po asfaltni podlagi, nekaj pa po gozdnih poteh, ki so v tem času, zaradi listja in obilne vlage, spolzke in zato posebno opozorilo na previdnost.

Kmalu potem, ko smo krenili v megleno jutro, smo ob cesti ugledali zanimivo in dokaj čudno opozorilno tablo: «POZOR BLATNE MASE«, postavljeno pred ograjo, ki omejuje nekaj podobnega kamnolomu. Milan je hitro pojasnil, da na tem območju že dolga leta (v pisnih virih sem nato našel podatek, da od leta 1961), kopljejo kremenčev pesek. Od Moravč do vasi Serjuče smo nato preizkušali kvaliteto asfaltne podlage, nakar nas je, na koncu vasi, pot popeljala v zavetje gozda. Spotoma so se nam nekajkrat, skozi meglene koprene, odprli pogledi na vršace Alp do Triglava ter na Kamniško Savinjske vrhove.

Po prihodu iz gozda nas je do vrha čakalo še nekaj asfaltne podlage, a smo jo, ker nam je bilo vreme še naklonjeno in nam celo dajalo upanje, da bo dan sončen in lepi razgledi, zmogli brez težav. Tudi ob prihodu na vrh, ko smo pred cerkvijo Sv. Valentina opravili skupinsko fotografiranje, nas je še obdajalo nekaj modrine, potem pa se je nad vrh nenadoma spustila megla in neprijazen, mrzel piš, ki nas je prisilil, da smo se odpravili v zavetje gostilne Urankar. Nekaj toplega, malo sendvičev, nekaj tekoče vzpodbude in minil je čas, predviden za postanek in počitek.

Pot v dolino, do naselja z dokaj čudnim imenom Negastrn je minila brez posebnosti in težav, od tam dalje pa smo spet pod nogami začutili trdoto kvalitetnega asfalta. In tako do konca poti v Moravčah.

V zloženki, ki jo dobite na vrhu, je zapisano, da je »Limbarska gora znana kot ena najbolj razglednih gora na območju širše ljubljanske okolice, nahaja se severovzhodno od Moravč in je najbolj priljubljena pohodniška točka v Moravški dolini in bližnji okolici«. Trditve o razgledih bomo morali preveriti ob ponovnem obisku, saj nas je tokrat megla prikrajšala za prekrasne razglede, ki jih obljubljajo opisi gore.

Ime gore izhaja od limbarskih gospodov Lilienbergov, ki naj bi ime prevzeli po lilijah, ki so nekoč rasle na pobočjih gore. Prvič se Limbarski omenjajo leta 1156, Valvasor pa v svojih delih omenja samo razvaline njihovega gradu. V povezavi v goro je poznana listina iz leta 1156. Zgodilo se je v Novem gradu leta 1156 po učlovečenju. To najstarejšo znano datirano listino o Moravški, pisano v latinščini,  je kot priča podpisal Vitigo Limbarski z Limbarske gore. Glede cerkve najdemo podatek, da je bila prvotna zgrajena okrog leta 1667, leta 1743 jo je posvetil škof Petazzi svetemu Valentinu, mučencu iz obdobja preganjanja kristjanov v rimskem cesarstvu. Povečana je bila v  prvi polovici 18. stoletja, ker je postala priljubljena romarska cerkev in postala premajhna. Objekt je zasnoval baročni arhitekt Gregor Maček iz Ljubljane. Zanimivo je, da je zvonik postavljen ločeno od cerkve, saj je svoj čas služil kot obrambni stolp.

Glavni oltar je bil izdelan 1735, stranski oltarji iz črnega marmorja so delo Cussove. Sliki Svetega Egidija in Marijinega kronanja je leta 1743 izdelal Valentin Metzinger. Freske je izdelal Franc Jelovšek, leta 1867 pa jih je obnovil slikar Matija Koželj.    

Za več podatkov o gori, njenem imenu ter tudi splošno o moravški dolini, predlagam ogled spletne strani:

http://www.limbarskagora.com/Home/razna-vsebina/gore-ljudje-net----limbarska-gora, na kateri je zapis Val. Bernika, ki si ga je vredno prebrati.

Zapisal in fotografiral: Miran Klavora

 
 
 
 
Untitled Document
 
  Zbiranje predlogov za priznan...
Zimzeleni na vedno vabljivi V...
Barjani na Ovčjaku nad Branikom
Sončki na Šavrinskem gričevju
S PD v Korita in Županji vrh...
Barjani na Kranjski rebri
Pitna voda iz zraka? Kje? Na ...
Zimzeleni na vetrovni Učki

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008