Untitled Document
Untitled Document
© 2006 Planinsko društvo Vrhnika. |Izdelava: Mesec.org & PD Vrhnika
Untitled Document
Untitled Document
 
 
  - Veseli triglavci
  - Lintverni
  - Triglavke
  - Vaščani
  - Povžarji
  - Zimzelenčki
  - Cekinčki
  - Sončki
  - Barjani
 


     Zgodovina
     Izleti
     Foto galerija
     Aktualno
 
 
 
24.11.2013
Jesensko zimski Suhi vrh

V soboto, 16. 11. 2013 smo opravili  načrtovani pohod na Suhi vrh, ki je z višino 1313 m najvišji vrh kraške planote Nanos, ki je bolj  znana po najbolj izraziti in opazni  Pleši (1262 m) in Vojkovi koči na višini 1240 m. Vrh ob res lepem vremenu ponuja razglede od Julijskih Alp preko Karavank do Kamniško Savinjskih Alp ter Snežnika. Razgled proti Postojnski kotlini in hribovju ki jo obkroža,  pa  naj bi bil običajna nagrada za  nezahteven in vse starosti primeren  pohod ob lepem vremenu. No, pri naši nagradi  se je malce zataknilo oziroma zameglilo, pa bo izplačana ob naslednjem obisku.

Vrlina Cekinčkov je  tudi točnost in ob dogovorjeni uri  se nas je šestindvajset zbralo v vasi Strane, nedaleč od Razdrtega. Vasica je odlično izhodišče za pohajanje po planini. Upoštevali smo tudi dodatna Milanova priporočila in toplo oblečeni prisluhnili njegovemu nagovoru. Malo manj zanimanja smo pokazali le za mucke, ki jih je ponujal. Bili so namreč pisančki med laškim rizlingom in merlotom. Pred vzponom smo si ogledali simbol domače vasi, ki ima tudi status naravne vrednote državnega pomena. To si zaslužita znameniti tisi. Starejša, (pravzaprav je tisovec) je bila zavarovana že leta 1951, njena starost je na podlagi izračunane hitrosti priraščanja ocenjena na 540 let. Med ljudmi krožijo legende in po najbolj znani naj bi pod starejšim  tisovcem  pridigal tudi sv. Hieronim, ki ima svojo lepo obnovljeno cerkvico na južnem pobočju Nanosa. Mlajša tisa je posebna  po tem, da na njej najdemo tako moške kot ženske cvetove, torej je dvospolno drevo. Tudi dendrologija mora biti zelo zanimiva veda, vendar smo korake usmerili proti našemu današnjemu cilju. Vaščanov nismo srečali, na  bližnji ravnini pod vasjo pa  smo se bolj od  daleč spogledali le s  čredo koz  na jutranji paši in se začeli vzpenjati. Pot nam je kazalo kar troje  markacij:  okrogle modro rumene označujejo Pot kurirjev in vezistov, belo rdečo markacijo pa je zasnoval Alojz Knafelc in je v uporabi od leta 1922 za označevanje slovenskih planinskih poti. Poleg je bila tudi številka ena, ki  označuje slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana. Narava se je v tem letnem času že spravila k počitku, drevesa so odvrgla breme listja in z njim zaščitila rastline do pomladi. Kljub zmernemu vzpenjanju po kamnitem kolovozu, smo kmalu potrebovali počitek za menjavanje oblačil in iskanje morebitnih razgledov, pa se je nekako počasi  nakazovalo da terenske in vremenske razmere tega ne bodo omogočale. V strnjenem zakraselem  gozdu smo bili  tudi iz tega razloga bolj pozorni na znamenja, napise in naravne skulpture (posledica erozije) ob poti in se nanje  medsebojno opozarjali. Nekaterih smo se spomnili iz Milanove  slikovite foto zgodbe, ki jo je naredil po ogledni turi. Po izmenjaje mehki listnati preprogi, mestoma kamniti smo zavili do male cerkvice sv. Brikcija (po domače Brica), ki je zavetnik vasice. Na skali pod odcepom piše: Od Brica meglica, gvišna rosica. O burji pa nič povedanega. Pred cerkvijo je nad pobočjem manjša ograjena galerija iz brun s klopjo in kamnitim stojalom za sveto pismo z lepim ornamentom. Po krajšem okrepčilu  smo se vrnili  do razcepa in nadaljevali pot po peščeno kamniti široki mulatjeri. Hodili smo še v zatišju, v vrhovih dreves pa že  slutili veter. Gozd je postajal  skalnat, poti prekrite z mokrim listjem pa so skrivale tudi kakšno past za nenadejan padec. Pot nas je vodila mimo lične Čeledinove koče, ki nam je ob povratku z vrha nudila prijazno zavetje kjub temu da je bila zaprta. Markacije so tu že bolj obledele, tudi poti niso uhojene, vendar zanesljivo  vodijo proti vrhu. Strmo dol, strmo gor različico osvajanja vrha nam je Milan prihranil, posebej navzdol pa bi bilo ob mokri poti tudi nepotrebno izpostavljanje nevarnosti. Po položnejši  poti smo se vzpenjali  proti vrhu. Malo pod njim  nas je »presenetil« bivak, približno 40 m dolg vijugast hodnik, vanj smo pokukali s »čelkami«, zaradi prepišnosti in hladu pa še hitreje prišli nazaj ven. Z vso zimsko opremo ki smo jo premogli  smo stopali proti vetrovnemu in mrzlemu  vrhu, hodili smo po ostankih žledi  in pobeljenih kotanjah, kjer se je še zadrževalo ivje. Na vrhu  smo si pohodnice privoščile zastonj piling obraza, zaradi mraza drugih delov nismo izpostavljale. Ob žigosanju knjižice sem snela  rokavice in prvič letos me  je pošteno zazeblo v prste. Na meglenem, oblačnem in zelo vetrovnem vrhu smo se zadržali le še toliko, da smo se skupaj slikali.

Druženje ob možicu, sezidanem iz skal  bi bilo daljše, če nas burja ne bi podila z najvišjega vrha mogočnega Nanosa.

Pazljivo smo sestopali in si v prvem zatišju kar oddahnili od presenečanja nad jakostjo burje. Ponovili smo tudi dejstvo o smeri pihanja le te. Vedno piha iz smeri severovzhod proti jugozahodu. Na Milanovo vprašanje  o legi vasi Strane, se je pokazala neenotnost, le Andrej  ni podvomil o svojih orientacijskih sposobnostih in imel je prav. Nazaj grede smo  naredili daljši postanek pri Čeledinovi koči, veseli da smo se umaknili z vetra, se pogovorili o decemberskem pohodu na Stiški vrh  in po isti poti sestopili do izhodišča današnjega pohoda. Milan pričakuje naše  predloge pohodov za naslednje leto. Dobre volje, ravno prav razmigani in odtajani in v pričakovanju naslednjega druženja smo se prijateljsko razšli. Nekateri raziskovat bližnjo okolico, ponudbo bližnje turistične kmetije ali pa domov podelit vtise današnjega dne.

Lep planinski pozdrav,

Besedilo: Meta Jakoš

Fotografije: Andrej Kolenc

 
 
 
 
Untitled Document
 
  Barjani v Polhograjskem hribovju
Nočni pohod 2018 na Planino
Zimzeleni po učni poti Ob Hu...
Zbiranje predlogov za priznan...
Zimzeleni na Krimu
Pohod v neznano
Sončki do Gornjih Poljan v L...
Barjani na izviru Hublja

Vse novice
  Pzs.si
Grzs.si
Gore-ljudje.net
Vrhnika.si
Stara Vrhnika.si
Barje.net
Zavod Ivana Cankarja
Zaplana.net
Planinec.si
Hribi.net
  Vreme ARSO
Vreme Vrhnika
Vreme Slovenija
 
  Stolpi na Planini nad Vrhniko skozi čas z gradnjo zadnjega v letu 2008